3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
nih po znamenitih generalih in drugih slavnih osebah, se jim je v oklepaju zapisalo ime Ord`onikidze
za severnoosetijski Vladikavkaz. Na drugi strani so brez zadr`kov zapisali takrat razgla{eno ime ~e~enskega
glavnega mesta D`ohar Gala (poimenovano po preminulem ~e~enskem predsedniku D`oharju
Dudajevu), pod njim pa je, o~itno kot zgodovinsko ime, zapisano podoma~eno rusko ime Grozni. S spremenjenimi
politi~nimi okoli{~inami in krvavo vojno pod severnimi obronki Kavkaza je to ime kaj kmalu
izginilo z zemljevidov.
V Geografskem atlasu za osnovno {olo je znova najve~ podoma~enih zemljepisnih imen z obmo~ja
Evrope, najbr` zato, ker je ta celina v primerjavi z drugimi bolj podrobno prikazana, pa tudi zato, ker
ima podoma~evanje evropskih imen dalj{o tradicijo. [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen z obmo~ja
Azije je le malenkostno manj{e, pa tudi razlika do Afrike na tretjem mestu je manj{a kot pri drugih
atlasih. Zanimivo je, da sta na naslednjih mestih Ju`na in Srednja Amerika, kar ka`e na zelo skromno
podoma~evanje imen iz anslosaksonskega jezikovnega okolja. Zadr`anost do podoma~evanja imen
dokazuje tudi Antarktika, kjer je kljub razmeroma podrobnemu prikazu poslovenjenih le 7 imen.
Med dr`avami je po {tevilu podoma~enih zemljepisnih imen na prvem mestu Gr~ija, kar je najbr`
posledica `elje prirediteljev, da predstavijo imena, znana iz zgodovine. Sledita azijski dr`avi Kitajska
in Tur~ija, njima pa Rusija in Italija, zadnja tudi zaradi slovenskih imen v zamejstvu, kar potrjuje uvrstitev
severne sosede Avstrije na 15. mesto. V prvi deseterici sta tudi obe veliki severnoameri{ki dr`avi
Zdru`ene dr`ave Amerike in Kanada. Vodilna afri{ka dr`ava je Egipt.
Najve~, 162, je podoma~enih imen dr`av (slika 28). Sledijo jim podoma~ena imena kopenskih reliefnih
oblik, podmorskih reliefnih oblik, naselij in morskih hidronimov, med katerimi so le malenkostne {tevil~ne
razlike. Razmeroma precej je tudi podoma~enih imen pokrajin, medtem ko so kopenski hidronimi, oto{-
ke reliefne oblike, upravne enote in obalne reliefne oblike zastopane slejkoprej le simboli~no.
3.10 ATLAS SVETA 2000
Ob izteku 2. tiso~letja je iz{el Atlas sveta 2000, ki je dobil ime z `eljo, da z njim opozori na novost
na na{em tr`i{~u. Gre za prvi atlas v slovenskem jeziku, v katerem so z izjemo Antarktike vse kopnine
na{ega planeta prikazane v enotnem, zelo podrobnem merilu 1 : 4.500.000. To seveda pomeni, da
je Evropa v primerjavi z drugimi atlasi prikazana zelo na grobo, preostali svet pa bistveno bolj podrobno.
Ta atlas bi se lahko imenoval tudi »Topografski atlas sveta« ali »Svetovni topografski atlas«.
Tak nov pogled na svet pomeni slovo od prej prevladujo~ega evropocentrizma, za katerega je zna-
~ilno, da se je s podrobnej{imi prikazi obmo~ja Stare celine na nek na~in vsiljevalo njeno ve~vrednost.
Da bi se obenem s tem novim, kozmopolitskim pogledom na svet zadostilo potrebam Slovencev po
podrobnej{i predstavitvi obmo~ij, ki so za nas gospodarsko, politi~no, kulturno, turisti~no ali kako druga~e
posebno pomembna, so dodani zemljevidi srednje Evrope v merilu 1 : 900.000. V tem atlasu so
tudi prvi~ pravilno zapisana imena v jezikih ve~inskih narodov dr`av, ki so nastala na obmo~ju nekdanje
Sovjetske zveze. Vendar zemljepisna imena niso njegova poglavitna domena in izstopajo~a vrlina,
zato je v zvezi z zapisovanjem podoma~enih tujih zemljepisnih imen v njem ve~ nerodnosti. Je pa skoraj
celotna knjiga velikega formata (34 krat 26 cm) zapolnjena izklju~no z zemljevidi, ~e izvzamemo zajetno
imensko kazalo s pribli`no 105.000 razli~nimi zemljepisnimi imeni, ki to delo zaklju~uje. Ob nekaj res
izjemnih dvostranskih satelitskih posnetkih, nujnih kazalih, kartografskih legendah in seznamu okraj-
{av in kratic je dodan samo {e kraj{i seznam ob~noimenskih izrazov v tujih jezikih z okrog 650 izto~nicami.
Atlas sveta 2000 je priredba dela Die Welt, Atlas International zalo`be RV Reise- und Verkehrsverlag.
Je plod dolgoletnega dela skoraj stotih kartografov, geografov in drugih sodelavcev
Bertelsmannovega kartografskega in{tituta. Za pripravo slovenske izdaje je poskrbelo podjetje Natek
in ostali d. n. o., kar pomeni, da sta za prevod in priredbo zemljepisnih imen poskrbela Karel Natek (1952–)
in Marjeta Natek (1955–). Izdala in zalo`ila jo je Zalo`ba Mladinska knjiga; z njene strani je bil za pripravo
zadol`en Marjan Kru{i~, glavni urednik pa je bil Miha Kova~. Leto po prvi izdaji je iz{el prvi, leta 2006
pa drugi ponatis.
89