3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
• Severovzhodni del ZDA – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000;
• Morska pot svetega Lovrenca (prikazano je le grafi~no merilo);
• Kalifornija – kmetijstvo v merilu 1 : 6.000.000;
• Kalifornija – vodno gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000;
• Srednja Amerika v merilu 1 : 16.000.000;
• Ciudad de México v merilu 1 : 500.000;
• Panamski prekop (prikazano je le grafi~no merilo);
• Kuba – pridobivanje sladkorja v merilu 1 : 6.000.000;
• Ju`na Amerika v merilu 1 : 16.000.000;
• Amazonija – posegi v tropski de`evni gozd v merilu 1 : 16.000.000;
• Brasília v merilu 1 : 250.000;
• Avstralija in Oceanija v merilu 1 : 36.000.000;
• Avstralija in Nova Zelandija – gospodarstvo v merilu 1 : 16.000.000;
• Snowy Mountains – pridobivanje elektri~ne energije v merilu 1 : 1.500.000;
• Ju`na Avstralija – oskrba z vodo v merilu 1 : 6.000.000;
• Avstralija v merilu 1 : 16.000.000;
• Arktika v merilu 1 : 48.000.000;
• Antarktika v merilu 1 : 48.000.000;
• Antarkti~ni polotok (merilo ni navedeno);
• Svet v merilu 1 : 90.000.000;
• Svet – tektonika, litosferske plo{~e v merilu 1 : 140.000.000;
• Svet – dr`ave v merilu 1 : 90.000.000;
• Evropa – dr`ave v merilu 1 : 24.000.000.
^e zanemarimo mno`ico podrobnih tematskih zemljevidov, izdelanih v raznovrstnih tehnikah, ta sicer
v celoti digitalni atlas v grobem sestavljajo trije tipi zemljevidov. K prvemu spadajo splo{ni, topografski
zemljevidi celin in njihovih delov. S kombinacijo barvnih ploskev za vi{inske pasove in sen~enja imajo
dokaj nazorno prikazan kopenski relief, podmorski relief pa je ponazorjen z razli~nimi modrimi odtenki
za posamezne globinske pasove. Barvna lestvica kopenskega reliefa sega od zelene barve za ni`ine
prek rumene, svetlorjave do temnorjave za najvi{je predele. Barvne lestvice niso univerzalne, ampak
se od zemljevida do zemljevida razlikujejo. Jezera in reke so z izjemo Kaspijskega jezera, ki ga o~itno
{tejejo za morje, ponazorjena z enotno temnomodro barvo. Na kopnem so s pikicami ponazorjene tudi
pu{~ave, z modrikastorde~kastim barvnim odtenkom tudi slana jezera. Gostota imen je zmerna, stopnja
doma~enja pa na zemljevidih celin velika in na regionalnih zemljevidih majhna.
Drugo vrsto zemljevidov sestavljajo kmetijski in gospodarski zemljevidi celin ter nekaterih regij. Na
njih so s kombinacijo barvnih ploskev in rastriranih barvnih odtenkov predstavljeni naravni rastlinski pasovi
in raba tal, vklju~no s ponazoritvijo glavnih njivskih kultur, ki so prikazane tudi z grafi~nimi simboli,
tako kot druge gospodarske, zlasti industrijske in rudarske panoge. Sen~enje v podlagi na regionalnih
zemljevidih prikazuje izoblikovanost povr{ja, ta pomembna pokrajinska prvina pa na zemljevidih celin
ni ponazorjena. Regionalni in celinski zemljevidi se razlikujejo tudi v prikazih podmorskega reliefa. Medtem
ko je na prvih za morja in oceane uporabljen en sam moder barvni odtenek, enak odtenku za jezera
(reke so bolj temnomodre), je za podmorski relief na regionalnih zemljevidih uporabljenih ve~ modrih
odtenkov (a manj kot na topografskih zemljevidih), barvni odtenki za jezera so enaki prevladujo~emu
odtenku globine morij, reke pa so {e nekoliko bolj temnomodro obarvane. Gostota imen je zelo majhna,
stopnja doma~enja pa sorodna prej{njemu tipu.
Gospodarski (industrija, rudarstvo in energetika, promet) zemljevidi celin in vsebinsko usmerjeni
(nafta in zemeljski plin, elektri~na energija …) regionalni zemljevidi pripadajo tretjemu tipu. Za kopensko
podlago je zna~ilen enoten rumenkast barvni odtenek, ki je na regionalnih zemljevidih dopolnjen
s sivkastim sen~enjem, kar zagotavlja vtis reliefne razgibanosti. Vse ploskve, ki ponazarjajo morja in
jezera, imajo enotno svetlomodro barvo, kakr{no imajo tudi reke na regionalnih zemljevidih, medtem
129