3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
• Jugozahodne ZDA v merilu 1 : 5.000.000;
• Kalifornija v merilu 1 : 2.500.000 z izsekom Havajev v istem merilu;
• Srednja Amerika v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Malih Antilov v istem merilu;
• Osrednja Mehika v merilu 1 : 5.000.000;
• Podroben zemljevid – Veliki in Mali Antili v merilu 1 : 5.000.000;
• Portoriko v merilu 1 : 1.000.000;
• Devi{ko oto~je v merilu 1 : 500.000;
• St. Croix v merilu 1 : 500.000;
• Jamajka v merilu 1 : 2.500.000;
• Bermudi v merilu 1 : 500.000;
• New Providence v merilu 1 : 500.000;
• Aruba, Curaçao in Bonaire v merilu 1 : 1.000.000;
• Zavetrni otoki v merilu 1 : 1.000.000;
• Antigva in Barbuda v merilu 1 : 1.000.000;
• Privetrni otoki v merilu 1 : 1.000.000;
• Barbados v merilu 1 : 1.000.000;
• Trinidad in Tobago v merilu 1 : 2.500.000;
• Saint Vincent in Grenadine ter Grenada v merilu 1 : 1.000.000;
• Ju`na Amerika v merilu 1 : 25.000.000;
• Ju`na Amerika (severni del) v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Galapa{kih otokov;
• Venezuela in Kolumbija v merilu 1 : 5.000.000;
• Ju`na Amerika (ju`ni del) v merilu 1 : 10.000.000;
• Vzhodna Brazilija v merilu 1 : 5.000.000;
• Podroben zemljevid – Andi in Patagonija v merilu 1 : 5.000.000;
• Ju`na Brazilija in Urugvaj v merilu 1 : 5.000.000;
• Avstralija in Oceanija v merilu 1 : 25.000.000;
• Avstralija v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Tasmanije v istem merilu;
• Nova Zelandija v merilu 1 : 5.000.000;
• Nova Gvineja v merilu 1 : 10.000.000;
• Zahodna Samoa v merilu 1 : 5.000.000;
• Salomonovi otoki v merilu 1 : 5.000.000;
• Fid`i v merilu 1 : 5.000.000;
• Vanuatu in Nova Kaledonija v merilu 1 : 5.000.000;
• Arktika v merilu 1 : 25.000.000;
• Antarktika v merilu 1 : 25.000.000;
• Arkti~ni, Indijski, Tihi in Antarkti~ni ocean v merilu 1 : 60.000.000;
• Atlantski ocean v merilu 1 : 60.000.000.
^e na{tete zemljevide poskusimo razvrstiti v zna~ilne skupine, ob nekaterih poenostavitvah pridemo
do le dveh razli~nih tipov. Prvi tip sestavljajo topografski ali fizi~ni zemljevidi, ki prednostno prikazujejo
izoblikovanost Zemljinega povr{ja. V njihovi podlagi so vi{inski pasovi v razli~nih barvah in sen~enje
v sivem odtenku. Z barvami je predstavljena le vi{inska raz~lenjenost povr{ja, ne pa tudi razli~ni tipi
rastlinstva, ki dejansko uspeva v naravnem okolju. Za prikaz povr{inske raz~lenjenosti sveta kot celote,
celin in njihovih delov so uporabljeni za ves svet poenoteni odtenki zelene, rumene, rjave in sivorjave
barve, nad 6000 m visoka obmo~ja so belomodra. Morske globine nakazujejo zgolj razli~ni odtenki modre
Slika 45: Prikaz Pirenejskega polotoka, iztrgan iz zemljevida Sredozemlje, razkriva skrbno
in sistemati~no ravnanje s podoma~enimi tujimi zemljepisnimi imeni, zna~ilno za celoten
Veliki atlas sveta iz leta 2005. P
138