3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
Potem je tu {e vrsta zemljepisnih imen, ki se nana{ajo le na posamezne objekte ali dele naselij.
Mednje spadajo monumentalni verski (na primer De~ani, Escorial – pravilno je El Escorial, Hagija Sofija,
Hilandar, Montecassino, Notre-Dame, Sopo~ani) in drugi (na primer Eifflov stolp, Empire State Building,
Keopsova piramida, Kip svobode, Kolosej, Partenon, Slavolok zmage) objekti, pala~e in dvorci (na primer
Alhambra, Buckinghamska pala~a, Kapitol, Sanssauci, Uffiti), rezidence (na primer Bela hi{a, Lateran),
letali{~a (Orly, [eremetjevo), stadioni (Maracana, Wembley, Wimbledon), muzeji (Louvre) ter pomembni
deli mest (na primer Akropola, Broadway, Brooklyn, Champs-Ellysées in Elizejske poljane, Downing
Street, Forum Romanum, Greenwich, Gru`, Harlem, Hyde Park, Ilica, Kremelj, Montmartre, Rde~i trg,
Westminster).
Zanimiva je kar {tevilna skupina bajeslovnih, domi{ljijskih in legendarnih zemljepisnih imen (na primer
Aheron – gr{ka bajeslovna reka, Albion – izobra`ensko ime za Anglijo, Arameja – svetopisemska de`ela,
Divji zahod, Faros – zgodovinski otok pred Aleksandrijo, Gomora – svetopisemsko mesto, Had – legendarno
gr{ko podzemlje; Hipokrena – muzam posve~en studenec, Indija Koromandija – domi{ljijska de`ela
obilja, Liliput – Swiftova pravlji~na de`ela, Stiks – gr{ka bajeslovna reka, Tartar – gr{ko bajeslovno brezno).
Seznam tujih zemljepisnih imen v slovarskem delu Slovenskega pravopisa je deloma zastarel in
nea`uren, saj ne sledi aktualnim politi~nim in drugim spremembam, tudi ne spremembam zemljepisnih
imen, ki so plod bodisi nacionalnih standardizacij bodisi preimenovanj zaradi razli~nih, v prvi vrsti politi~nih
razlogov. Razumljivo je, da strokovna priprava seznama zemljepisnih imen ni sledila le geografskim
kriterijem. Geografi pa bi kljub temu lahlo pri~akovali ve~ doslednosti, tako da bi bila na primer vklju-
~ena vsaj deseterica imen najve~jih oziroma najdalj{ih in s tem najbolj pomembnih pojavov dolo~enega
tipa, pa tudi drugih pomembnih pojavov po svetu, zato je upati, da bodo pomanjkljivosti v Slovarju v prihodnjih
izdajah v kar najve~ji meri odpravljene.
Nekatera imena zaradi neaktualnosti v slovarski del Pravopisa najbr` ne sodijo. Najbolj kri~e~i primeri
so Angora kot podrejena sopomenka za Ankaro (ime se je spremenilo `e leta 1930, morda je vklju~ena
le zaradi ve~ po njej imenovanih vrst `ivali z mehko dlako za pridobivanje tkanine), Estonska, Karibik,
Kaspik in pokrajina Polabje ob reki Labi, o~itno po zgledu Porabje, Porurje ali Povol`je, ki pa je geografska
praksa ne pozna.
Iz nabora imen dr`av je razvidno, da naj bi bila vklju~ena imena vseh neodvisnih dr`av, ki so ena
od temeljnih zvrsti zemljepisnih imen. @al je izvedba povr{na, saj jih je med stopetindevetdesetimi izpadlo
kar osem. ^e je za Vzhodni Timor glede na leto osamosvojitve (2000) to {e mogo~e razumeti, pa
ne more biti opravi~ila za manjkajo~e Antigvo in Barbudo (neodvisnost leta 1981), Gvajano (1966), Kiribati
(1979), Mikronezijo (1990, zapisana in opredeljena je le kot tihooceansko oto~je), Palau (1994),
Severne Marianske otoke (1978) in Tuvalu (1978). Zato pa ima neupravi~eno status neodvisne dr`ave
Portoriko, ki je `e od leta 1952 prostovoljno pridru`en k Zdru`enim dr`avam Amerike.
Z nejasnim statusom glede na sodobne oblike imen dr`av se pojavljajo zapisi njihovih starej{ih imenskih
oblik, ki bi morala imeti pojasnilo, da gre za nekdanje kolonije ali pa za zgodovinske oblike pozneje
spremenjenih imen neodvisnih dr`av. To ka`e na precej{njo nea`urnost in pomanjkanje doslednosti,
saj bi iz zapisov lahko sklepali, da je tovrstna raba {e vedno dopu{~ena, ~etudi le kot podrejena sopomenka.
Primeri so Be~uanija za Bocvano, Britanski Honduras za Belize, Burma za Mjanmar, Cejlon
za [rilanko (navedena je tudi [rilanki podrejena sopomenka Sri Lanka, kar ni skladno s pravopisnimi
pravili), Dahomej za Togo, Formoza za Tajvan, Gornja Volta za Burkina Faso, Kampu~ija za Kambod`o
in Siam za Tajsko. Na tem mestu velja omeniti tudi po nepotrebnem vklju~eno podrejeno sopomenko
Monaco za uveljavljeno podoma~eno obliko imena kne`evine Monako.
Pri~akovati bi bilo, da so v slovarskem delu sistemati~no navedena tudi vsa glavna mesta neodvisnih
dr`av. Analiza je pokazala, da tega seveda ni in da je med 195 dr`avami navedenih le 116 njihovih
prestolnic (59,5 %). Pri~akovano je najve~ja »pokritost« v Evropi, kjer vseeno manjkajo glavna mesta
Andore, Malte in celo Moldavije (ni ne podoma~enih imen Ki{injev oziroma Ki{injov ne originalnega
imena Chişinaüu). Vklju~ena je tudi ve~ kot polovica azijskih in ju`noameri{kih glavnih mest. Za kazahstansko
glavno mesto se {e vedno navaja Alma-Ata (od novembra 1997 je prestolnica Astana). V seznamu
150