3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Vsa ta prizadevanja so spremljali nekateri kriti~ni posamezniki, ki se jim je ob pregledu izdelka med drugim zapisalo (Bajt 1993): »Trditev, da so zemljepisna imena zaradi mednarodne rabe in ve~jezikovnega izvora dostikrat te`ko vklju~ljiva v vsakokratne, zlasti pravore~ne norme posameznih jezikov, tudi sloven{~ine, drì samo kot izgovor za vse morebitne napake; natanko namre~ vemo, da se vse tuje zmeraj prilagaja doma~emu jeziku, pa naj gre za angle{~ino ali sloven{~ino. Razli~na je le hitrost in natan~nost prilagajanja v praksi: teoreti~no je vse re{eno s pravopisom. Tudi sestavljalcem atlasa je tukaj ve~krat zmanjkalo volje za prakti~no re{itev problema, pogosto pa so tudi kar pozabili na kak{no pravopisno pravilo. Prav je, da najdemo vsa imena zapisana najprej v izvirnih oblikah (z vsemi diakriti~nimi znamenji vred): ~e gre za geografski pojem (morje, gorstvo ipd.), ki se raz{irja na ve~ jezikovnih podro~ij, imamo tako po ve~ imen zanj. (Ob tem ne bi {kodila {e preglednica za izgovarjavo tujih ~rk in ~rkovnih skupin.) Sledi slovensko ime, ki je najve~krat prepisava izvirnega, dostikrat pa è podoma- ~itev. Problemi so (~e izvzamemo kitajski pinjin) spet z nelatini~nimi pisavami Azije in Afrike; pod okriljem šmednarodnosti’ se spet ponujajo angle{ke in francoske pisave (npr. Lucknow ali Ouagadougou). Pri zapisih ruskih geografskih imen je precej nedoslednosti v pravopisu (opomba avtorja: ta o~itek se nana- {a na prvo izdajo atlasa!) (~e sploh ne omenjamo tega, da so nekatera precej nerodno prevedena); ni pa upo{tevano niti pravilo, da je izvirni zapis vedno zapis v jeziku ve~inskega naroda, ki na dolo~enem ozemlju ìvi (zaman torej i{~emo ukrajinska in beloruska imena, tudi v nekdanjih sovjetskih republikah so imena porusena). Ob bolj{em sodelovanju zemljepiscev in slovenistov bi bil lahko Veliki druìnski atlas sveta idealen.« Kaj dodati k temu? Morda dejstvo, da je te`ko sprejeti na svoja ple~a pomanjkljivo delo uredni{tev izvirnih izdaj. Slovenski zalo`niki se ob izboru atlasov za priredbo v na{ jezik navadno odlo~ajo zgolj na podlagi intuicije, brez kakr{negakoli posvetovanja s stroko, ki ji je ob poznej{em razkritju {tevilnih problemov in zadreg najve~krat priporo~eno, naj se ~im manj komplicira in kar najhitreje, s ~im manj{imi stro{ki pripravi èleni izdelek. Sistemati~en pregled Velikega druìnskega atlasa sveta je razkril, da je med skupno ve~ kot 100.000 razli~nimi imeni v njem okrog 14.000 slovenskih imen, med katerimi je 2708 razli~nih (imeni Atbara in Egejska Makedonija sta samo v imenskem kazalu, na zemljevidih pa ju ni). S tem je Veliki druìnski atlas sicer v zgornji polovici preu~enih virov, a v bistvu izstopa s svojo zmernostjo in uravnoteènostjo. Med obema izdajama je nekaj razlik. Tako je v prvi uporabljeno podoma~eno ime Kopenhagen za dansko glavno mesto København, ki se ga je v drugi izdaji opustilo, imena reliefnih oblik tipa Srednjeruske vi{ine, Kaza{ke vi{ine so popravljena v Srednjerusko vi{avje, Kaza{ko vi{avje, vpisana so spremenjena imena v Rusiji, na primer Samarsko zajezitveno jezero namesto Kujbi{evsko zajezitveno jezero, dodatno je podoma~ena srbohrva{ko razli~icq imena Skadarsko jezero v Skadrsko jezero, spremenjena so imena nekaterih dràv, na primer Centralnoafri{ke republike v Srednjeafri{ko republiko, Saudske Arabije v Saudovo Arabijo, àl tudi Svete Lucije v Saint Lucio. Ker je bilo spremenjeno ime dràve Kapverdsko oto~je v Zelenortski otoki, je bilo treba spremeniti tudi imena pridevni{kih izpeljank, vezanih na to ime: oto{ke reliefne oblike Kapverdsko oto~je v Zelenortsko oto~je ter podmorske reliefne oblike Kapverdska planota v Zelenortska planota. Kot drugi izdelki tudi Veliki druìnski atlas sveta ni imun na razli~ne zapise podoma~enih imen istih geografskih pojavov in topografskih objektov. Vendar so za to razli~ni razlogi. Najprej gre za alonime uveljavljenih podoma~enih imen nekaterih znanih oto~ij, na primer Aleuti in Aleutski otoki za Aleutian Islands, Hebridi in Hebridski otoki za Hebrides/Western Isles, Falklandi, Falklandski otoki in Malvini za Falkland Islands/Islas Malvinas, Kurili in Kurilski otoki za Kuril'skie ostrova. Podobno je z imeni Anatolija in Anatolska planota za Anadolu, Halkidika in polotok Halkidika za Khalkidhikí ter Jukatan in polotok Jukatan za Peninsula de Yucatán. V nekaterih primerih so alonimi mednarodno uveljavljeni, zato imajo dvojna ali celo trojna imena tudi slovenske razli~ice, na primer Arabski zaliv in Perzijski zaliv za Khali •– j al-'Arabi/Khali •– j-e Fa – rs, Formo{ki preliv in Tajvanski preliv za Taiwan Haixia, Galilejsko jezero, Genazara{- ko jezero in Tiberijsko jezero za Yam Kinneret, jezero Turkana in Rudolfovo jezero za Lake Turkana/Lake Rudolph (ime Rudolfovo jezero je medtem è pridobilo status zgodovinskega imena), Malavijsko jezero in Nja{ko jezero za Lake Malawi/Lago Niassa, Ju`na Tirolska in Zgornje Poadi`je za Alto Adige/Südti- 80
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 rol, Kalifornijski polotok in Spodnja Kalifornija za Baja California, Liparski otoki in Vetrni otoki za Isole Eolie/Isole Lipari, Moluki in Di{avni otoki za Kepulauan Maluku, Tera in Santorin za Thíra/Santorini. Blizu temu sta tudi alonima Burma in Mjanmar za takrat preimenovano azijsko dràvo z originalnim imenom Myanmar. Ni pa {lo povsem brez napak in nekaterih nedoslednosti, na primer Almiranti in Amiranti za Amirante Islands, Chago{ko-lakadivijska planota in Chago{ko-lakadivska planota za Chagos-Laccadive Plateau, Clarionski prelom in prelomna proga Clarión za Clarión Fracture Zone, Clippertonski prelom in prelomna proga Clipperton za Clipperton Fracture Zone, Galapa{ka prelomnica in Galapa{ki prelom za Galapagos Fracture Zone, Guafski prelom in prelom Guafo za Guafo Fracture Zone, Maracaibski zaliv in Maracaibsko jezero za Lago de Maracaibo. Med napake spadajo tudi posamezne nepravilne pridevni{ke izpeljanke iz ve~besednih imen, pri katerih se lastnoimenska sestavina kon~uje z y, na primer Faradayeve gore, Faradayev prelom, Madingleyev prag, Mayev ledenik, Orkneyski otoki namesto Faradayjeve gore, Faradayjev prelom, Madingleyjev prag, Mayjev ledenik, Orkneyjski otoki. Tu so {e spregledani italijanski zapis imena ruskega mesta Togliatti namesto ruskega izvirnika Tol'jatti, Obala komarjev za Costa de los Mosquitos v Nikaragvi, ki ni poimenovana po komarjih ampak po plemenu Moskiti, torej je prav Moskitska obala, in Vzhodno morje, odve~en dobeseden prevod nem{kega imena Ostsee za Baltsko morje, ki je pod tem imenom tako in tako è zapisano. Nekatera imena bi se lahko bolj posre~eno poslovenila, na primer Hanoi kot Hanoj, Taipeh kot Tajpej, podoma~ili bi se lahko na primer tudi imeni Bombay v Bombaj in Saigon v Sajgon. [e vedno se uporablja ob~noimenski izraz zemlja namesto deèla, na primer Ellsworthova zemlja za Ellsworth Land na Antarktiki, Zemlja Knuda Rasmussena za Knud Rasmussen Land na Grenlandiji. Na drugi strani se namesto neprimernega ob~noimenskega izraza les dosledno uporablja izraz gozd, na primer ^rni gozd za Schwarzwald in Dunajski gozd za Wienerwald. 500 450 400 {tevilo podoma~enih imen 350 300 250 200 150 100 50 0 celina dràva naselje zgodovinsko naselje kopenska reliefna oblika kopenski hidronim morski hidronim podmorska reliefna oblika oto{ka reliefna oblika obalna reliefna oblika naravna pokrajina zgodovinska pokrajina pejsa` upravna enota zgodovinska upravna enota drugo Slika 25: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Velikem druìnskem atlasu sveta. 81
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?