3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Severna in Srednja Amerika (fizi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; • Severna in Srednja Amerika (politi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000 z izsekom pasu ob Panamskem prekopu v merilu 1 : 1.000.000; • Ju`na Amerika (fizi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; • Ju`na Amerika (politi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; • Avstralija in Oceanija (fizi~na in politi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000 z izseki Nove Zelandije v merilu 1 : 20.000.000, Havajskih otokov v merilu 1 : 7.500.000 in Tahitija v merilu 1 : 1.875.000. Z analogno kartografsko tehnologijo pripravljeni zemljevidi so grafi~no zelo nazorni. Na naravnogeografskih je zelo plasti~en u~inek reliefa doseèn s kombinacijo ploskovnega barvanja vi{inskih pasov in ~rtkanja. Z nara{~anjem nadmorske vi{ine barvna lestvica postopoma prehaja iz zelenih prek rumenih v rjave odtenke. S stopnjevanjem intenzitete modre barve je prikazana tudi razli~na globina morij in oceanov. Na politi~nih zemljevidih barvne ploskve opredeljujejo politi~no pripadnost prikazanih ozemelj. Z uporabo ~rtk v podlogi barvnih ploskev je doseèna ve~ja plasti~nost reliefa. Vodna telesa na kopnem so obarvana modro, vendar so njihova imena zapisana v ~rni barvi, kar delno zmanj{uje preglednost, {e zlasti, ker je tipografija nekoliko zapletena in zato slab{e pregledna. Zapletenost pove~uje ve~ vrst ~rk za zapise razli~no velikih naselij. Sicer je tipografija v vsem atlasu enotna. Na naravnogeografskih zemljevidih zaradi manj{e gostote imen, kraj{anja imen naselij ter poudarjeno zapisanih reliefnih oblik in drugih naravnogeografskih pojavov napisi zelo dobro izstopajo, kar je z vidika {olske namembnosti pomemben metodolo{ki doseèk. Politi~ni zemljevidi so zaradi velike gostote imen naselij, ki se v ni~emer ne razlikuje od zemljevidov za splo{no rabo, manj pregledni. Na regionalnih politi~nih zemljevidih je gostota imen {e ve~ja kot na politi~nih zemljevidih celin. Slika 12: Bohincu je uspelo ime Benetke izklju~no v slovenski obliki zapisati samo povsem na robu zemljevida Karpatsko-podonavske in balkanske dràve. 48
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Kljub svoji odli~nosti atlas nima imenskega kazala, zato skupnega {tevila v njem navedenih razli~nih zemljepisnih imen ni mogo~e natan~neje oceniti; vsekakor presega 10.000 enot. Vsa imena so zapisana izklju~no enojezi~no, torej so bodisi podoma~ena bodisi originalna. Stopnja doma~enja se zmanj{uje s pove~evanjem podrobnosti zemljevida. Najve~ja je torej na preglednih zemljevidih sveta in celin, manj- {a pa na regionalnih zemljevidih. V oklepajih je zapisana politi~na ali upravna pripadnost dolo~enega ozemlja, najve~krat pa oto~ja, kaki dràvi. V redkih primerih so v oklepajih zapisana imena naselij, vendar tovrstna raba ni poenotena. Tako je na primer na politi~nem zemljevidu severne in srednje Italije v oklepaju pod madàrskim mestom Pecs navedeno njegovo hrva{ko ime Pe~uh (morda se {teje tudi kot prevzeto v sloven{~ino), nedale~ stran pa je za takrat prav tako madàrsko mesto Subotica v oklepaju navedeno madàrsko ime Szabadka, za Novi Sad pa je madàrsko ime Ujvidek zapisano pod srbskim imenom brez oklepaja. Na politi~nem zemljevidu karpatsko-podonavskih in balkanskih dràv je najprej navedeno mesto Pe~uj (alonim!) in v oklepaju izvirno ime Pecs, obraten kriterij pa je uporabljen pri mestu v Egejski Makedoniji Edessa, kjer originalnemu imenu sledi v oklepaju slovansko ime Voden. Mesto Carigrad je praviloma zapisano v oklepaju za originalnim imenom I·stanbul. Na obeh zemljevidih Azije so na primer v oklepaju zapisana imena Sundsko morje, Jeso (tudi Yezo) in Karafuto kot alonimi za Flore{ko morje, Hokkaido in Sahalin, na obeh zemljevidih Evrope pa je v oklepaju zapisano ime Mala Sirta kot alonim za Gabe{ki zaliv. Na zemljevidu Libije je za originalnim imenom Hamada el Homra v oklepaju zapisano {e podoma~eno ime Rde~a hamada. Na istem zemljevidu so kot alonimi v oklepajih zapisana tudi imena ljudstev Tebu ali Teda za Tibbu, Teda za Kanuri in Berberi za Zueia. Nabor diakriti~nih znamenj je {e razmeroma skromen, ve~ je naglasnih znamenj. Na dlani je, da se je v primerjavi s predhodnimi atlasi {tevilo diakriti~nih znamenj pove~alo predvsem zaradi standardizacije zapisa zemljepisnih imen v Skandinaviji, Romuniji in na Poljskem, zato so uporabljene na primer ~rke å, ţ, ş, ç, l / , ń, ñ; romunski latini~ni ~rki ţ in ş se prej {e nista pojavljali. Arabska imena so bodisi podoma~ena skladno s kolonialno transkripcijo bodisi zapisana ob uporabi redkih naglasnih znamenj, na primer â, ê, î, û. Pojavljajo se tudi è opu{~aji '. De Agostinijev {olski atlas vsebuje 2836 razli~nih podoma~enih tujih zemljepisnih imen, kar ga med preu~enimi atlasi uvr{~a na ~etrto mesto. Kljub izdatnemu podoma~evanju v o~i bode skoraj dosledna prepoved slovenjenja krajevnih imen in kopenskih hidronimov na ozemlju Italije. Med mesti sta bili redaktorju dovoljeni le dve podoma~itvi, zapisani v obliki dvojnic: Benetke – Venezia in Rim – Roma. Te`ko je re~i, ali gre za napako ali pa je Bohincu uspelo prelisi~iti budno uredni{ko oko Geografskega in{tituta De Agostini, vendar je ime Benetke brez italijanskega priveska navedeno le na zemljevidu Karpatsko-podonavske in balkanske dràve, kjer se pojavi na njegovem skrajnem zahodnem robu (slika 12). @e v drugi izdaji iz leta 1942 so napis popravili v Venezia. Precej ve~ slovenjenja je pri pokrajinskih in vi{inskih zemljepisnih imenih, na primer Emilijska niìna, Umbrijski Apenin, Bergamske predalpe, Grajske Alpe. Drugod je bila dovoljena bistveno ve~ja stopnja doma~enja, tudi na obmo~ju italijanske zaveznice Nem~ije. Tako so na avstrijskem Koro{kem po slovensko zapisana imena Celovec, Beljak, [mohor, Velikovec, @elezna Kapla, Drava, Labo{nica, Krka, Zilja. Ob obeh zadnjenavedenih rekah je enakovredno vzdol` toka zapisano njuno nem{ko ime Gurk oziroma Gail. Glavna slabost podoma~evanja tujih zemljepisnih imen v De Agostinijevem {olskem atlasu je mno- ìca alonimov, ki so o~itno nastali zaradi naglice pri njegovi pripravi. Ob be`nem pregledu jih niti ne opazimo, ob podrobni primerjavi imen pa so precej mote~i. Samo pri za~etnici na a so bile ugotovljene naslednje alonimske razli~ice: Ålandski otoki in Oto~je Åland, Alep, Aleppo in Haleb, Alèrija in Alìrija, Angle{ko in Anglija, Antiljsko morje in Karibsko morje, Antipodski otoki in Otoki Antipodov, Apatiti in Apatitovaja, Assuan in Asuan ter Atlantik in Atlantski ocean. Bohinec v manj{i meri {e vedno uporablja seznamno stavo, {e najve~krat ob doma~enju imen fjordov in oto{kih reliefnih oblik. Zna~ilni primeri so Alta Fjord, Bokn Fjord, Oslo Fjord ter Karaganski otok (originalno je ostrov Karaginskij, torej je vmes {e napaka) in Bonin otoki. 49
Page 1 and 2: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 6 and 7: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 8 and 9: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 100 and 101:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?