3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta<br />
Drago Kladnik<br />
2500<br />
2000<br />
{tevilo imen<br />
1500<br />
1000<br />
500<br />
0<br />
1. Obraz cele zemlje v polutah<br />
2. Evropa<br />
3. Avstrija<br />
4. Azija<br />
5. Severna Amerika<br />
6. Ju`na Amerika<br />
7. Afrika<br />
8. Avstralija<br />
vsa imena<br />
9. Rusija<br />
10. Nem{ko cesarstvo<br />
11. Italija<br />
12. Tur~ija in druge vzhodne de`ele<br />
13. Velika Britanija in Irsko<br />
14. Francija<br />
15. Skandinavija<br />
16. [vica<br />
17. [panija in Portugalsko<br />
18. Nizozemsko in Belgija<br />
podoma~ena imena<br />
Slika 3: [tevilo vseh in podoma~enih zemljepisnih imen na posameznih zemljevidih Cigaletovega<br />
Atlanta.<br />
Med vsemi zapisi zemljepisnih imen s skoraj dvema tretjinama (65,3 % oziroma 18.316 zapisov)<br />
dale~ prevladujejo naselbinska imena. Za njimi je najbolj {tevil~na skupina kopenskih hidronimov<br />
(3492 zapisov oziroma 12,5 %), {e pol manj od teh je oto{kih reliefnih oblik (1872 oziroma 6,7 %). Ve~<br />
kot 1000 zapisov je uvr{~enih med kopenske reliefne oblike in upravne enote (teh bi bilo manj, ~e bi<br />
bilo v tistem ~asu ve~ neodvisnih dr`av), ve~ kot 500 pa med obalne reliefne oblike in morske hidronime.<br />
Cigale je imel izjemen ~ut za uravnote`eno podoma~evanje imen iz vseh delov sveta, ~etudi je kar<br />
59,1 % podoma~enih kopenskih imen z obmo~ja Evrope. Te`ko bi rekli, da ga je k temu opravilu »navdihoval«<br />
dolo~en jezik, o~itno pa se je oprl na pomensko zvrst zemljepisnih imen in na pomembnost<br />
dolo~enega imena, ki izhaja iz velikostnega reda dolo~enega pojava. Ve~je in zgodovinsko pomembnej{e<br />
pokrajine, gorovja, reke in druge pojave je deloma prevajal deloma transkribiral, tako da je imenje<br />
prilagodil slovenskemu ~rkopisu, deloma pa s foneti~nim zapisom prilagajal slovenski izreki, pri ~emer<br />
je po potrebi dodajal slovenske kon~nice. Prevedel je na primer imena Britanska Kolumbija (British Columbia),<br />
Skalno gorovje (Rocky Mountains), Tiho morje (Pacific Ocean oziroma Mare Pacifico), Gornje jezero<br />
(Lake Superior) in Jakopov zaliv (James Bay), pa tudi nekatera imena, ki jih v sodobnosti redko (na<br />
primer Modro gorovje za avstralske Blue Mountains), znova (na primer Nebe{ko gorovje za Tian Shan,<br />
ki smo ga prej po ruskem vzoru podoma~evali v Tjan{an) ali ni~ ve~ ne doma~imo (na primer Kralji~ina<br />
de`ela za Queensland ali Novi Jork za New York). Transkribirana so na primer imena Belud`istan<br />
za Balu – chista – n, Estremadura za Extremadura, Jenisej za Enisej, [an-tung za Shandong in Okinava za<br />
Okinawa Jima, izreki prilagojena pa Kalifornija za California, Tasmanija za Tasmania in Loara za Loire.<br />
Tako kot na sodobnih zemljevidih je dele` podoma~enih zemljepisnih imen ve~ji na splo{nih zemljevidih<br />
sveta in celin, manj{i pa, z izjemo »domovine« Avstrije, pri prikazih posameznih evropskih dr`av (slika<br />
3). Tako je na zemljevidih Obraz cele Zemlje v polutah podoma~enih kar 56,5 % imen, na zemljevidih<br />
36
Change language