27.11.2014 Views

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta<br />

Drago Kladnik<br />

2500<br />

2000<br />

{tevilo imen<br />

1500<br />

1000<br />

500<br />

0<br />

1. Obraz cele zemlje v polutah<br />

2. Evropa<br />

3. Avstrija<br />

4. Azija<br />

5. Severna Amerika<br />

6. Ju`na Amerika<br />

7. Afrika<br />

8. Avstralija<br />

vsa imena<br />

9. Rusija<br />

10. Nem{ko cesarstvo<br />

11. Italija<br />

12. Tur~ija in druge vzhodne de`ele<br />

13. Velika Britanija in Irsko<br />

14. Francija<br />

15. Skandinavija<br />

16. [vica<br />

17. [panija in Portugalsko<br />

18. Nizozemsko in Belgija<br />

podoma~ena imena<br />

Slika 3: [tevilo vseh in podoma~enih zemljepisnih imen na posameznih zemljevidih Cigaletovega<br />

Atlanta.<br />

Med vsemi zapisi zemljepisnih imen s skoraj dvema tretjinama (65,3 % oziroma 18.316 zapisov)<br />

dale~ prevladujejo naselbinska imena. Za njimi je najbolj {tevil~na skupina kopenskih hidronimov<br />

(3492 zapisov oziroma 12,5 %), {e pol manj od teh je oto{kih reliefnih oblik (1872 oziroma 6,7 %). Ve~<br />

kot 1000 zapisov je uvr{~enih med kopenske reliefne oblike in upravne enote (teh bi bilo manj, ~e bi<br />

bilo v tistem ~asu ve~ neodvisnih dr`av), ve~ kot 500 pa med obalne reliefne oblike in morske hidronime.<br />

Cigale je imel izjemen ~ut za uravnote`eno podoma~evanje imen iz vseh delov sveta, ~etudi je kar<br />

59,1 % podoma~enih kopenskih imen z obmo~ja Evrope. Te`ko bi rekli, da ga je k temu opravilu »navdihoval«<br />

dolo~en jezik, o~itno pa se je oprl na pomensko zvrst zemljepisnih imen in na pomembnost<br />

dolo~enega imena, ki izhaja iz velikostnega reda dolo~enega pojava. Ve~je in zgodovinsko pomembnej{e<br />

pokrajine, gorovja, reke in druge pojave je deloma prevajal deloma transkribiral, tako da je imenje<br />

prilagodil slovenskemu ~rkopisu, deloma pa s foneti~nim zapisom prilagajal slovenski izreki, pri ~emer<br />

je po potrebi dodajal slovenske kon~nice. Prevedel je na primer imena Britanska Kolumbija (British Columbia),<br />

Skalno gorovje (Rocky Mountains), Tiho morje (Pacific Ocean oziroma Mare Pacifico), Gornje jezero<br />

(Lake Superior) in Jakopov zaliv (James Bay), pa tudi nekatera imena, ki jih v sodobnosti redko (na<br />

primer Modro gorovje za avstralske Blue Mountains), znova (na primer Nebe{ko gorovje za Tian Shan,<br />

ki smo ga prej po ruskem vzoru podoma~evali v Tjan{an) ali ni~ ve~ ne doma~imo (na primer Kralji~ina<br />

de`ela za Queensland ali Novi Jork za New York). Transkribirana so na primer imena Belud`istan<br />

za Balu – chista – n, Estremadura za Extremadura, Jenisej za Enisej, [an-tung za Shandong in Okinava za<br />

Okinawa Jima, izreki prilagojena pa Kalifornija za California, Tasmanija za Tasmania in Loara za Loire.<br />

Tako kot na sodobnih zemljevidih je dele` podoma~enih zemljepisnih imen ve~ji na splo{nih zemljevidih<br />

sveta in celin, manj{i pa, z izjemo »domovine« Avstrije, pri prikazih posameznih evropskih dr`av (slika<br />

3). Tako je na zemljevidih Obraz cele Zemlje v polutah podoma~enih kar 56,5 % imen, na zemljevidih<br />

36

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!