3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik neodvisnih dràv, ne dosti manj pa je poslovenjenih imen upravnih enot. Omembe vredni kategoriji sta {e podmorska reliefna oblika (prikazane in poimenovane so le najpomembnej{e) in zaradi razmeroma {tevilnih imen geolo{kih formacij kategorija drugo, kamor so tovrstna imena razvr{~ena. 3.16 VELIKI ATLAS SVETA êprav je Veliki atlas sveta na nek na~in naslednik Velikega druìnskega atlasa sveta (DZS 1992) in ima kot pristavek v naslovu zapisano, da gre za prenovljeno izdajo, je izdelek v bistvu popolna novost. Nekdanjo klasi~no analogno kartografijo je povsem nadomestila ra~unalni{ka digitalna, druga~ni so vsebinska zasnova, oprema in zemljevidi, deloma spremenjena so tudi na~ela zapisovanja zemljepisnih imen. Ker pa se je vseeno ohranila dolo~ena imenska tradicija, ki je ob tem oprta {e na imenje v Velikem splo{nem leksikonu (DZS 1997–1998), je ta atlas v marsi~em vrhunski doseèk. Tudi zaradi tega so v njem podoma~ena imena lahko izhodi{~e v prizadevanjih za poenotenje rabe tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Veliki atlas sveta je prevod in priredba dela Atlante della Terra, ki ga je leta 2002 izdelala italijanska kartografska in zalo`ni{ka ustanova Istituto Geografico De Agostini. Ker je bil natisnjen v mednarodni koprodukciji, v njem v primerjavi z izvirnikom manjka pribli`no tretjina zemljevidov, zlasti podrobnej{ih prikazov zunajevropskih obmo~ij. Pri nas ga je zaloìla DZS. Za prevod in priredbo so poskrbeli Mauro Hrvatin (1962–), Drago Kladnik (1955–) in Drago Perko (1961–) z Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU. Za redakcijo zemljepisnih imen zunaj Slovenije je bil zadolèn Drago Kladnik, za zemljepisna imena na slovenskih zemljevidih pa Borut Per{olja. Knjiga velikega formata (36,5 krat 26,5 cm) je, tako kot se dobremu atlasu spodobi, v prvi vrsti zbirka zemljevidov. Dopolnjujejo jo privla~ni satelitski posnetki, ki s svojo veli~astno izraznostjo postajajo nepogre{ljiv del sodobnih splo{nih atlasov. Uvodni listi so namenjeni razlagi vrst in vsebine zemljevidov, sledi poglavje Svet z uvodnim zemljevidom sveta kot satelitskim posnetkom, na katerem ni zemljepisnih imen, splo{nim zemljevidom sveta, na katerem so imena praviloma podoma~ena, kar velja tudi za prikaza Arktike in Antarktike. V nadaljevanju poglavja je ve~ problemsko zasnovanih tematskih zemljevidov sveta (na primer U~inek tople grede, Spreminjanje koli~ine padavin v obdobju 1900–1994, Poraba energije na prebivalca, Dostopnost pitne vode, Pri~akovana ìvljenjska doba ob rojstvu, Raz{irjenost AIDS-a), med katerimi je z vidika zemljepisnih imen pomemben le zaklju~ni zemljevid âsovni pasovi; imena na njem so v veliki meri podoma~ena. Za svetom kot celoto je s topografskimi in tematskimi zemljevidi najprej obravnavana Slovenija, za njo Evropa in nato Azija, Afrika, Severna in Srednja Amerika, Ju`na Amerika, Avstralija in Oceanija. Vsaka celina je najprej ponazorjena z zemljevidom kot satelitskim posnetkom, sledi mu politi~ni zemljevid, nato pa se zvrstijo posamezni splo{ni oziroma topografski regionalni zemljevidi. Za predstavitvijo tihooceanskih otokov sta tokrat podrobnej{a prikaza Arktike in Antarktike, za njima pa {e zemljevidi oceanov, ki zaklju~ujejo kartografski del. Imena podmorskih reliefnih oblik so zapisana le na zadnjih zemljevidih, od Arktike dalje. Veliki atlas sveta zaklju~uje poglavje Zemljepisna imena in imensko kazalo. Zapis o zemljepisnih imenih je kratek in zelo splo{en, sledi mu seznam ob~noimenskih izrazov v razli~nih jezikih z dobrimi 800 navedbami, pomembnimi za la`je razumevanje pomena mnogih na zemljevidih zapisanih zemljepisnih imen. Imensko kazalo vsebuje dobrih 60.000 zapisov razli~nih zemljepisnih imen. V primerjavi z imenskim kazalom Velikega druìnskega atlasa je bistveno okrnjeno, saj v njem niso navedena ne ve~jezi~na imena za {tevilne pojave ne njihove eksonimske razli~ice. V oklepajih za originalnimi imeni so zapisane le slovenske razli~ice imen, kadar pa je podoma~eno tuje zemljepisno ime samostojen zapis, uporabnika k izvirnemu imenu usmeri kazalka. Za posameznim imenom je, razen pri naselbinskih imenih, najprej s kar 80 razli~nimi kartografskimi simboli opredeljena pomenska zvrst poimenovanega geografskega pojava oziroma topografskega objekta, zatem je navedena stran, na kateri je zemljevid, kjer je ime zapisano, potem pa {e ~rkovno-{tevil~ni koordinati za ustrezen kvadrant v koordinatnem sistemu. 136
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Velikem atlasu sveta je sestavljen na podlagi njihovega izpisa z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): • Podroben zemljevid – Svet v merilu 1 : 55.000.000; • Arktika v merilu 1 : 48.000.000; • Antarktika v merilu 1 : 48.000.000; • âsovni pasovi v merilu 1 : 96.000.000; • Evropa v merilu 1 : 12.500.000; • Severna Evropa v merilu 1 : 5.000.000 z izsekoma Islandije in Ferskih otokov v istem merilu; • Ju`na Skandinavija v merilu 1 : 2.500.000; • Britansko oto~je v merilu 1 : 2.500.000 z izsekom Shetlandskih otokov v istem merilu; • Severna Francija in Beneluks v merilu 1 : 2.500.000; • Ju`na Francija in [vica v merilu 1 : 2.500.000; • Srednja Evropa (severni del) v merilu 1 : 2.500.000; • Srednja Evropa (ju`ni del) v merilu 1 : 2.500.000; • Ju`na Italija in Albanija v merilu 1 : 2.500.000; • Sredozemlje v merilu 1 : 6.000.000; • Pirenejski polotok v merilu 1 : 2.500.000; • Severni Balkanski polotok v merilu 1 : 2.500.000; • Gr~ija, Makedonija in evropski del Tur~ije v merilu 1 : 2.500.000; • Tur~ija in Kavkaz v merilu 1 : 5.000.000; • Vzhodna Evropa v merilu 1 : 5.000.000; • Azija v merilu 1 : 30.000.000; • Zahodna Rusija in osrednja Azija v merilu 1 : 10.000.000; • Vzhodna Rusija v merilu 1 : 10.000.000; • Jugozahodna Azija v merilu 1 : 10.000.000; • Ciper, Izrael, Libanon in Jordanija v merilu 1 : 2.500.000; • Ju`na Azija v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Maldivov v istem merilu; • Jugovzhodna Azija v merilu 1 : 10.000.000; • Indijska podcelina (severni del) v merilu 1 : 5.000.000; • Podroben zemljevid – Sundski otoki v merilu 1 : 5.000.000; • Indokitajski polotok v merilu 1 : 5.000.000; • Vzhodna Azija v merilu 1 : 10.000.000; • Vzhodna Kitajska in Tajvan v merilu 1 : 5.000.000; • Japonska in Koreja v merilu 1 : 5.000.000 z izsekom otokov Ryukyu v istem merilu; • Afrika v merilu 1 : 25.000.000; • Severozahodna Afrika v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Zelenortskih otokov v istem merilu; • Severovzhodna Afrika v merilu 1 : 10.000.000; • Srednja Afrika v merilu 1 : 10.000.000; • Ju`na Afrika v merilu 1 : 10.000.000 z izsekoma Maskarenov in Sej{elov v istem merilu; • Republika Ju`na Afrika v merilu 1 : 5.000.000; • Severna Amerika v merilu 1 : 25.000.000; • Aljaska v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Aleutov v istem merilu; • Grenlandija v merilu 1 : 10.000.000; • Kanada v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Nove Fundlandije v istem merilu; • Zdruène dràve Amerike v merilu 1 : 10.000.000; • Severovzhodne ZDA v merilu 1 : 5.000.000; • Apala~i v merilu 1 : 2.500.000; • Jugovzhodne ZDA v merilu 1 : 5.000.000; • Severozahodne ZDA v merilu 1 : 5.000.000; 137
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?