3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
2 UPORABLJENA METODOLOGIJA
Delo temelji na vzpostavitvi podatkovnih baz podoma~enih tujih zemljepisnih imen v 16 slovenskih
atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu (DZS 1997–1998) in slovarskem delu najnovej{ega Slovenskega
pravopisa (Zalo`ba ZRC 2001) ter njihovi regionalno-pomenski tipolo{ki primerjavi in primerjavi
prevladujo~ih na~inov podoma~evanja v ~asovnem preseku.
2.1 IZDELAVA ZBIRKE PODOMA^ENIH TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN
Iz preu~enih virov je bilo treba zajeti prav vsa podoma~ena imena. Razen pri najnovej{ih atlasih ni
bilo na razpolago digitalnih seznamov podoma~enih tujih zemljepisnih imen v posameznih virih, vendar
se je za nekatere med njimi pokazalo, da so nepopolni, zato jih je bilo treba izpopolniti s fizi~nim
pregledom imenskih kazal in z natan~nim pregledom dejanskega stanja na vseh zemljevidih. V posameznih
primerih so imenska kazala tako pomanjkljiva, da je bilo dejansko stanje mo`no ugotoviti le
s sistemati~nim pregledovanjem vseh zemljevidov v atlasu, spet v drugih primerih je na zemljevidih
(v glavnem zaradi finan~nih omejitev zalo`b) podoma~enih razmeroma malo geografskih pojavov in topografskih
objektov, zato so nekatere podoma~ene oblike imen, kakr{ne se obi~ajno pojavljajo v na{i atlasni
literaturi, zabele`ene zgolj v imenskih kazalih. Najstarej{i atlasi imenskih kazal sploh nimajo in je bilo
zajemanje imen izvedeno s fizi~nim pregledom vseh zemljevidov.
Dodaten problem pri zajemanju podoma~enih tujih zemljepisnih imen je neenotnost oziroma raba razli~nih
imenskih oblik za isti pojav ali objekt v posameznih atlasih. Ker ni mogo~e vselej z gotovostjo sklepati,
kateri razli~ici daje posamezen prireditelj zemljepisnih imen prednost, so vklju~ene vse razli~ne oblike imen.
Iz vseh preu~enih virov je bilo v zbirko vklju~enih 39.883 podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Za
vsakega med njimi enoto so bili v postopku zbiranja opredeljeni naslednji parametri:
• podoma~ena oblika tujega zemljepisnega imena,
• originalna oziroma izvirna, po potrebi v latinico pre~rkovana oblika zemljepisnega imena,
• celina, ocean, kjer je to zemljepisno ime,
• dr`ava ali morje, kjer je to zemljepisno ime,
• pomenski tip tega zemljepisnega imena,
• morebitne opombe.
2.1.1 UPORABLJENI VIRI
Slovenska atlasna literatura ima s ponovnim »rojstvom« skoraj pozabljenega Cigaletovega Atlanta
(Cigale 1869–1877, faksimile Zalo`ba ZRC SAZU 2005) `e skoraj stoletje in pol dolgo tradicijo. V tem
prvem slovenskem atlasu sveta so neredko nakazane re{itve, skladne s sodobnimi pogledi. Po njem
Slovenci vse do tako imenovanega Medvedovega atlasa (Veliki atlas sveta 1972) skoraj stoletje nismo
dobili atlasa sveta za splo{no rabo. Vmes je iz{lo ve~ {olskih atlasov, med katerimi jih je ve~ina `e zaradi
razvojnih vidikov podoma~evanja tujih zemljepisnih imen vklju~ena v obravnavo. Pravi razcvet je izdajanje
atlasov do`ivelo z osamosvojitvijo Slovenije, kar se nadaljuje tudi v zadnjih letih.
Atlasom sta dodana {e Veliki splo{ni leksikon (DZS 1997–1998) in Slovenski pravopis (Zalo`ba ZRC
SAZU 2001). Prvi zaradi njegovega premi{ljenega jezikoslovnega pristopa in izredno dobre zastopanosti
zgodovinskih, {e zlasti klasi~nih zemljepisnih imen, drugi pa predvsem zaradi njegovega neformalnega
statusa uradnega dokumenta, na katerega se skoraj brez zadr`kov sklicuje jezikoslovna srenja z lektorji
in prevajalci na ~elu. Zajeti so bili naslednji viri:
• ATLANT (1869–1877). Slovensko besedilo priredil Matej Cigale. V atlas vezana razli~ica je hranjena
v Narodni in univerzitetni knji`nici v Ljubljani. Matica Slovenska. Ljubljana, 16 zemljevidov.
• ZEMLJEPISNI ATLAS ZA LJUDSKE [OLE S SLOVENSKIM U^NIM JEZIKOM (1902). V. pl. Haardt.
Slovensko besedilo priredil Fran Oro`en. Ed. Hölzel. Dunaj, 14 zemljevidov.
13