3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
Preglednica 3: Gostota podoma~enih tujih zemljepisnih imen po oceanih v izbranih atlasih sveta,
Velikem splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu ({tevilo imen na milijon km 2 ).
Atlantski ocean Indijski ocean Tihi ocean Arkti~ni ocean Antarkti~ni ocean
Cigaletov Atlant 1,90 0,60 0,38 6,05 0,05
Oro`nov {olski atlas 0,92 0,27 0,21 0,85 0,05
De Agostinijev {olski atlas 2,30 0,42 0,38 3,41 0,10
Bohin~ev {olski atlas 2,09 0,60 0,70 6,19 1,08
Medvedov atlas 1,77 1,53 1,19 2,92 0,64
Timesov atlas 1,77 0,92 0,65 2,77 0,98
Veliki dru`inski atlas sveta 3,10 1,66 1,73 4,55 2,80
Moje prvo ~udovito … 0,13 0,04 0,04 0,43 0,00
{olski atlas DZS 0,80 0,66 0,45 1,21 0,69
Atlas 2000 1,85 0,99 0,96 2,49 1,08
atlas Slovenske knjige 3,94 2,13 1,68 6,05 3,39
Monde Neufov {olski atlas 3,76 1,02 1,43 10,74 1,13
{olski atlas U~il 1,46 0,69 0,63 3,13 1,13
Priro~ni atlas sveta 1,90 1,12 0,93 3,41 1,53
{olski atlas Mladinske knjige 1,49 0,72 0,59 2,35 0,89
De Agostinijev atlas sveta 1,98 1,06 0,99 4,27 1,77
Veliki splo{ni leksikon 1,16 0,67 0,43 1,71 0,54
Slovenski pravopis 0,44 0,10 0,06 0,21 0,10
Najni`ja vrednost je 0,10, ~e zanemarimo zgo{~enko Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta, ki nima
na obmo~ju Antarkti~nega oceana nobenega podoma~enega imena. Tako majhno gostoto dosega slovarski
del Slovenskega pravopisa (Zalo`ba ZRC SAZU 2001). Sicer pa gostote z manj kot enim imenom
na milijon kvadratnih kilometrov sploh niso redke, {e najve~krat pa se pojavljajo na obmo~jih Indijskega,
Tihega in Antarkti~nega oceana.
S podoma~enimi imeni sta bolje pokrita Atlantski ocean, zlasti zaradi imen na obmo~ju Sredozemskega
morja, in, kot re~eno, Arkti~ni ocean. Na obmo~ju Atlantskega oceana so najve~je gostote 3,94
v Dru`inskem atlasu sveta (Slovenska knjiga 2001), 3,76 v Monde Neufovem {olskem atlasu (Tehni{ka
zalo`ba Slovenije 2002) in 3,10 v Velikem dru`inskem atlasu sveta (DZS 1992). Na obmo~ju Antarkti~nega
oceana sta poleg v prej{njem odstavku navedenih gostot visoki vrednosti 6,19 v [olskem atlasu
(U~ila 1959 in 1964) in 6,05 v Dru`inskem atlasu sveta (Slovenska knjiga 2001). Ta je v ospredju tudi
na obmo~ju Indijskega oceana (2,13 podoma~enega imena na milijon kvadratnih kilometrov), vrednost
ve~ kot 1 pa dosegajo {e Veliki dru`inski atlas sveta (DZS 1992), Veliki atlas sveta (Mladinska knjiga 1972),
Priro~ni atlas sveta (Mladinska knjiga 2003), Veliki atlas sveta (DZS 2005) in Monde Neufov {olski atlas
(Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002). Na obmo~ju Tihega oceana je najvi{ja izra~unana vrednost 1,73
v Velikem dru`inskem atlasu sveta (DZS 1992). Vrednost ve~ kot 1 dosegajo samo {e Dru`inski atlas
sveta (Slovenska knjiga 2001), Monde Neufov {olski atlas (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002) in Veliki
atlas sveta (Mladinska knjiga 1972). Na obmo~ju Antarkti~nega oceana je v vodstvu Dru`inski atlas
sveta (Slovenska knjiga 2001) s 3,39 imena na milijon kvadratnih kilometrov. Z vrednostjo 2,80 mu sledi
Veliki dru`inski atlas sveta (DZS 1992), za njim pa se zvrstita Veliki atlas sveta (DZS 2005) in Priro~ni
atlas sveta (Mladinska knjiga 2003).
Obmo~je Arkti~nega oceana dosega najve~jo gostoto v vseh preu~enih virih, razen v Oro`novem
{olskem atlasu (1902) in Slovenskem pravopisu (Zalo`ba ZRC SAZU 2001). V obeh ga preka{a obmo~je
Atlantskega oceana. Ta je v prav vseh drugih virih na drugem mestu. Tihi ocean je v ve~ini primerov za
Indijskim oceanom; izjeme so [olski atlas (U~ila 1959 in 1964), Veliki dru`inski atlas sveta (DZS 1992),
Monde Neufov {olski atlas (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002) in Slovenski pravopis.
160