3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
Med svetovnima vojnama so v slovenski jezik vdrli {tevilni srbizmi, ki se jih po malem otepamo {e
dandanes. Zaradi prevajanja srbskih u~benikov (na primer Radivojevi} 1937) so k nam za{li tudi srbizmi
v obliki zemljepisnih imen, praviloma prevzeti iz ru{~ine. Z njihovim zapisovanjem na zemljevide je
bil Bohinec gotovo med najbolj zaslu`nimi za njihovo uspe{no ukoreninjenje. Ker so se pojavljali v atlasih
za {olajo~o se mladino, so na mi{ljenjski vzorec vplivali {e desetletja. Z Bohincem sta se namesto
slovenskih ob~noimenskih izrazov de`ela in gozd dokon~no uveljavila srbski izraz zemlja in ~e{ki les.
Na zemljevidih De Agostinijevega {olskega atlasa so tako zapisana imena Arnhemova zemlja za Arnhem
Land, Coatsova zemlja za Coats Land, Grahamova zemlja za Graham Land, Franc Jo`efova zemlja
za zemlja Franca-Iosifa, Ognjena zemlja za Tierra del Fuego, Pearyjeva zemlja za Peary Land, Severna
zemlja za Severnaja zemlja ter Bakonjski les za (Bakony Hegyseg, Bavarski les za Bayerischer Wald,
^e{ki les za ^eský les/Böhmerwald, Dunajski les za Wienerwald, Frankovski les za Frankenwald.
^eprav redkeje, Bohinec, podobno kot Cigale in Oro`en pred njim, za imena pokrajin in dr`av {e
vedno uporablja imenske oblike v srednjem spolu, na primer Bavarsko, Brandenbur{ko (tudi v alonimski
razli~ici Brandebur{ko), ^e{ko, Dansko, Frankovsko, Kitajsko. Pod vplivom italijanskega izvirnika
so »podoma~ena« {tevilna imena v italijanskih kolonijah, zlasti v Etiopiji, na primer Adua za Adwa, Dire
Daua za Dire – Dawa in Gondar za Gonder. Zanimivo je, da sta italijanski imeni za Tripoli, libijsko glavno
mesto, takrat upravno sredi{~e, in Bengasi, drugo najve~je mesto v tej nekdanji italijanski koloniji,
ostali nedotaknjeni, zapisani torej v italijanskem jeziku.
Bohinec je nekatera imena podoma~il na neobi~ajen na~in. Naj navedem primere ganskega mesta
Akkra (Accra, zdaj ga slovenimo kot Akra), pogorja Apalachi (italijanska oblika imena za Appalachians/Appalachian
Mountains), oto~ja Curili (italijanska oblika imena za Kuril'skie ostrova/Chisima Retto – ), reke
Amazonas za ju`noameri{ki veletok Rio Amazonas oziroma Rio Solimões. Ob nem{kem imenu Graz
na zemljevidu Evrope se na politi~nem zemljevidu Severna in srednja Italija pojavi podoma~ena oblika
Gradez (!). Zanimive so nekatere pridevni{ke izpeljanke imen: ^udskoje jezero (napol podoma~ena
oblika za rusko-estonsko ^udskoe ozero/Peipsi Järv), Alaska{ki zaliv za Gulf of Alaska in Alaska{ko
gorovje za Alaska Mountains. Naj kot zanimivost navedemo {e so~no medvojno podrobnost; enega od
re~nih prekopov v [leziji so namre~ takrat poimenovali Adolf Hitlerjev prekop.
^eprav je najve~ podoma~enih zemljepisnih imen {e vedno z obmo~ja Evrope, se je v primerjavi
s predhodnikoma obzorje podoma~evanja mo~no raz{irilo. Razmerje med Evropo in Azijo, celino, ki je
po {tevilu podoma~enih imen na drugem mestu, je le {e 1 : 1,6. Deloma je to tudi zaradi standardizacije
imen v nekaterih evropskih dr`avah, kar je imelo za posledico manj intenzivno podoma~evanje kot
v obeh starej{ih atlasih. Zaradi podrobneje prikazanih italijanskih kolonij je Aziji po {tevilu podoma~enih
imen tesno za petami Afrika. Podoma~ena imena z drugih celin so {tevil~no precej v ozadju; na
Antarktiki jih je na primer 30.
Ker so ruska imena praviloma podoma~ena, je povsem razumljivo, da je dale~ najve~ podoma~enih
tujih zemljepisnih imen z obmo~ja Rusije. Na drugem mestu je Gr~ija, tik za njo pa so razvr{~ene tri
afri{ke dr`ave, Libija, Egipt in Sudan. Prva je temeljiteje obdelana kot italijanska kolonija, v drugih dveh
pa je precej imen podoma~enih zaradi angle{ke transkripcije. Na naslednjih dveh mestih sta evropski
dr`avi Francija in Ukrajina, ki jima sledi Kitajska, kjer so se imena v tistem ~asu podoma~evala s {umevci,
saj pinjina {e niso poznali. Z obmo~ja Italije je podoma~enih vsega 59 (v glavnem naravnogeografskih)
zemljepisnih imen, z obmo~ja Avstrije pa 54. [e nekoliko bolj zadaj, vmes je Tur~ija, je Nem~ija z 51 podoma~enimi
zemljepisnimi imeni. Poljske, ^e{ke in Mad`arske na lestvici dvajsetih najbolj zastopanih dr`av
ni ve~, Romunija je blizu repa, povsem na koncu pa se na njem na novo pojavita Jemen in Kazahstan.
Slika 13: Zaradi imperialisti~ne doktrine Italije sta zelo podrobno prikazana zemljevida tedanjih
italijanskih kolonij Libije in Etiopije. P
Slika 14: Ob podrobnem prikazu Alp je bilo Bohincu omogo~eno, da je podrobno razdelal slovenska
imena njihovih glavnih gorskih skupin. P str. 52
50