3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
Zaporedje podoma~enih imen glede na njihov pomenski tip je v primerjavi s predhodnimi atlasi dodobra
spremenjeno (slika 22). Vodstvo je prevzela kategorija oto{ka reliefna oblika, nedale~ zadaj pa so
prej vodilna naselja. Povsem blizu so {e podoma~ena imena kopenskih reliefnih oblik, kopenskih hidronimov
in morskih hidronimov, precej manj je podoma~enih imen obalnih reliefnih oblik. [tevilo podoma~enih
imen neodvisnih dr`av se je povzpelo na 160. S pribli`no stotimi podoma~enimi imeni so omembe vredne
naravne pokrajine, upravne enote in podmorske reliefne oblike.
3.7 VELIKI DRU@INSKI ATLAS SVETA
Nedolgo za Atlasom sveta je leta 1992 pri Dr`avni zalo`bi Slovenije iz{el Veliki dru`inski atlas sveta,
ki {e vedno velja za enega najbolj{ih atlasov v slovenskem jeziku. Gre za priredbo atlasa Grande
Atlante Geografico italijanske kartografske in zalo`ni{ke ustanove Istituto Geografico De Agostini iz Novare.
Ob estetsko dovr{eni kartografiji je njegova glavna vrednota mednarodnost, prepoznavna v bogastvu
in sistemati~nosti zapisovanja zemljepisnih imen, {e zlasti v navajanju vseh ve~imenskih razli~ic imen,
ki se razprostirajo ~ez ozemlja ve~ dr`av.
Ker je imel atlas velik tr`ni uspeh, zapisovanje ruskih imen v prvi izdaji pa ni bilo skladno z mednarodnimi
pre~rkovalnimi normami, je leta 1996 iz{la druga, popravljena izdaja, v kateri predvsem zaradi
(pre)po~asnega prilagajanja italijanskega zalo`ni{tva novim jezikovnim okoli{~inam `al {e vedno ostajajo
nedore~enosti pri zapisovanjih imen v ve~ini dr`av, nastalih na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze:
Ukrajini, Belorusiji, Moldaviji, Armeniji, Azerbajd`anu, Gruziji, Kazahstanu, Kirgizistanu, Tad`ikistanu,
Turkmenistanu in Uzbekistanu. V prenovljeni izdaji je bilo popravljenih ali druga~e spremenjenih okrog
1250 zemljepisnih imen, ve~ina med njimi v Rusiji.
Povpre~nemu uporabniku je bolj kot nekatere izbolj{ave padla v o~i sprememba naslova, saj se je
atlas znebil cenenega, tr`no motiviranega imenskega pristavka »dru`inski« in postal Veliki atlas sveta.
@al tudi to ime, ki si ga knjiga velikega formata (36,5 krat 26,5 cm) glede na mnoge atribute nedvomno
zaslu`i, med vrsto zelo podobnih imen na{ih atlasov ne zagotavlja njegove imenske prepoznavnosti.
Prvo izdajo so uredili geografa Milan Oro`en Adami~ (1946–), Drago Kladnik (1955–) in jezikoslovec
Janko Moder (1914–2006). [lo je za izrazito teamsko delo, pri katerem je sodelovala vrsta posameznikov.
Pri prevodih in priredbi zemljepisnih imen so pri pripravi prve izdaje sodelovali Drago Kladnik,
Jelka Kunaver, Jurij Kunaver, Bo`idar Lavri~, Franc Lovren~ak, Milan Oro`en Adami~ in Mirko Pak. Pri
drugi izdaji se je vklju~il {e geograf Drago Perko (1961–), ki je prispeval levji dele` k pravilnemu zapisu
ruskih imen in je bil vklju~en tudi v uredni{ki odbor druge izdaje. Organizacijska urednika s strani
zalo`be DZS sta bila Miha Kova~ pri pripravi prve izdaje in Ale{ Poga~nik pri pripravi druge.
Noben od ~lanov uredni{kega odbora ni po osnovni preokupaciji strokovnjak za zemljepisna imena,
~eprav se v zadnjem desetletju vsi trije geografi s to tematiko podrobno ukvarjajo, Milan Oro`en Adami~,
po temeljni usmeritvi strokovnjak za naravne nesre~e in digitalno tematsko kartografijo, celo na vodilnih
polo`ajih. Drago Perko se ukvarja zlasti z regionalno geografijo, prebivalstvom, geografskimi informacijskimi
sistemi in digitalno tematsko geografijo, Drago Kladnik pa ob zemljepisnih imenih in izrazih {e z agrarno
in regionalno geografijo. Vsi trije so (sami ali s pomo~jo sodelavcev) slovensko geografsko literaturo
obogatili {e z nekaterimi drugimi pomembnimi deli: Krajevnim leksikonom Slovenije (DZS 1995), Geografskim
atlasom Slovenije (DZS 1998), monografijo Slovenija – pokrajine in ljudje (Mladinska knjiga 1998),
Geografskim terminolo{kim slovarjem (Zalo`ba ZRC SAZU 2005). Janko Moder je bil v prvi vrsti priznan
prevajalec iz mnogih evropskih jezikov, vseskozi pa je bil dejaven tudi pri pripravi pravopisnih pravil.
Prvi del Velikega dru`inskega atlasa sveta sestavlja zajetna geografska enciklopedija (str. 2–103),
razdeljena na podpoglavja Zemlja in vesolje, Kako je nastala zemlja, Razvoj `ivljenja, Bogastvo `ivljenja
in Kartografija. V njej so ob bogatem slikovnem gradivu, nazornih shemah ter {tevilnih tematskih
zemljevidih opisane in ponazorjene glavne zna~ilnosti na{ega planeta. Sledi kartografsko poglavje Nebo
in oceani, v katerem so tudi prikazi severnega in ju`nega neba z mnogimi imeni zvezd, ozvezdij in drugih
vesoljskih pojavov ter vidne in nevidne strani Lune z mnogimi tamkaj{njimi imeni. Osrednji del atlasa
73