Fiatal Szlavisták Budapesti Nemzetközi Konferenciája I.

108
Gergely Bakonyi
ELTE-BTK, Budapest, Hungary,
gergelybakonyi@yahoo.com
Aranyev Toldi in njegove slovenske vzporednice
ABSTRACT: The paper tackles of the relations between the slovenian and hungarian literature. The comperative analysis of Arany’s Toldi and Levstik’s
Martin Krpan shows the relation between the figures of the national heros. Furthermore the analysis is about the paralells or differences of the literary
conceptions of the authors. Kardos's translation of Toldi is one of the rare direct relations of the slovenian and hungarian literature – poem of this kind of
genre seems to be exceptional amoung literary translations –, born in the prekmurian dialect.
Keywords: János Arany, Fran Levstik, Miklós Toldi, Martin Krpan, Janoš Kardoš
Čeprav so neposredni literarni stiki med slovensko in madžarsko književnostjo v 19. stoletju precej redki, bi v svojem
referatu želel pokazati konkreten primer takšnega kulturnega srečanja. Poleg tega bi želel še predstaviti svojo raziskovalno
temo, in sicer filološka ujemanja med pomembnima deloma Frana Levstika in Jánosa Aranya, Martinom Krpanom in Toldijem.
Zelo dobro je znano, da je Aranyev Toldi dosegel velik uspeh takoj po zmagi na natečaju Kisfaludy Társasága ne le pri
madžarskih bralcih, temveč tudi na tujem. Pomemben podatek je, da so leta 1851 v Lepzigu izdali že drugi nemški prevod te
pripovedne pesnitve in malo kasneje, leta 1858, srbski prevod Jovana Jovanovića Zmaja, ki ga je takratna kritika zelo cenila
(Voinovich 1952: 248). Kakor piše Miklós Szemere v svojem pismu Aranyu: »zaslužil si, da bi Te imeli radi še Srbi« (Arany
2004: 121). V tem pismu je tudi trdil, da je srbski prevod boljši od nemškega.
Slovenski prevod Toldija, ki do leta 1921, ko so ga izdali, ni bil znan v širših bralskih krogih, pomeni zelo pomemben in živ
stik med književnostma. Pomemben je predvsem zato, ker so prevodi velikih verznih epskih žanrov med jezikoma izjemno
redki. Na drugi strani je Kardoševo besedilo zelo posebno, ker ga je ustvaril v prekmurščini, ki je v 19. stoletju veljala za
standizirani knjižni jezik, in to delo lahko dokazuje, da je ta jezik omogočal ne le prevajanje nabožnega slovstva in didaktičnih
spisov, marveč tudi izražanje kompleksnih elementov leposlovja, stilskih figur, na primer primerjave, alegorije, metafore itd.
Primer dobro znane primerjave panonskega vodnjaka in komarja:
»Z zsédnim gútom gléda szlohobászta csiga
Globoko v-sztüdenec, gde vodo nasztréga
Groznoga komara bi jo bidti stimao
Ki bi sztáre zemle krv cecati iszkao. « (Kardoš 1921: 8.)
V Kardoševem prevodu citati Pétera Ilosvai-Selymesa niso prevedeni, marveč celo manjkajo. S tem je zgodovinsko ozadje
v tem besedilu manj poudarjeno kot v originalu. Zakaj je Kardoš te citate izpustil, ni znano, verjetno ne zaradi prevajalskih
težav; on sam se je ukvarjal še s Petőfijem, Vajdo, Tompo, Vörösmartyjem, Kisfaludijem in z drugimi pomembnimi
madžarskimi avtorji, ki so delovali predvsem v romantiki (Kuzmič 1988: 28). Seveda Toldija razumemo kot del trilogije:
Kardos je leta 1925 v mesečniku Düševni list v nadaljevanjih objavil Toldi estéje (Toldia sztaroszt i szmrt), Toldi szerelme pa
ni mogel prevesti, saj je izšel šest let po njegovi smrti.
Po moji sodbi je torej Kardošev prevod po eni strani zelo natančen, po drugi strani umetniško zelo dobro izdelan. Janoš
Flisar je zelo cenil to delo: » ... ko človek bere, ... celo bi si mislil, da gre celo za prevod iz slovenščine.« (Kuzmič1988: 29).
Glede madžarske filologije bi še opozoril, da je v Aranyevih Zbranih delih – po tistih, ki jih je uredil Géza Voinovich, žal ni
novih, saj bi bilo nove težko urediti, saj je on še videl rokopise, ki so bili v drugi svetovni vojni uničeni – letnica slovenskega
prevoda Toldija 1911 (Voinovich 1952: 267). Predpostavljam, da je to napaka, le zato, ker te letnice nikjer drugod ni. Kakor
piše na ovitku slovenskega prevoda: v Szalafőju so našli Kardoševe rokopise, ki so dolgo ležali na nekem podstrešju. Med
njimi je bil tudi prevod Toldija. O tem, zakaj se je Voinovich odločil za letnico 1911 in ne 1921, zaenkrat nimamo več
podatkov.
Kakor sem omenil na začetku, bi rad posvetil pozornost tudi drugemu pomembnemu delu slovenskega slovstva 19. stoletja.
Levstikovega Martina Krpana je mogoče primerjati s Toldijem z več zornih kotov. Oba avtorja sta si izbrala temo, ki močno
temelji na ljudskih elementih. Levstik to dejstvo poudari s tem, da svojo zgodbo pripoveduje prek ljudskega pripovedovalca in
njegov glavni lik, ki izhaja iz kmečkega kroga, pogosto uporablja ljudske izraze. To lahko ponazorimo na primer s pogosto
rabljenimi pregovori kot »bolje drži ga, kakor lovi ga« ali »Kdor če iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj«. Pri Aranyu je treba
poleg podobnih izrazov omeniti, da avtor vidno označuje nekatere zanimivosti, ki jih je prevzel iz ljudske tradicije in so bile
žive v Nagyszalonti, kjer je bil doma. Med take primere sodi Toldijevo tako močno brcanje čolna od otoka, da je priplul do
Pešte. Res je, da so vplivi med Aranyevo pripovedno pesmijo in ljudsko tradicijo dvosmerni: kakor so pokazale raziskave
Zoltána Kodálya in Zsigmonda Szendreyja, so ljudje po Todijevem uspehu uporabljali elemente tudi iz Aranyevega dela, ne da
bi jih ločili od ljudskega pesništva (Szendrey 1924: 228). Iz teh primerov lahko vidimo, da so avtorji na obeh zemljepisnih
področjih in v obeh literarno-zgodovinskih obdobjih uporabljali ljudske elemente, kar je zelo značilno ne samo za slovensko in
madžarsko, temveč za vse vzhodnosrednjeevropske književnosti, saj to je moral biti izvor sprememb v družbi.
Oba lika, torej Martin Krpan in Miklós Toldi, sta bila zelo dobro znana bralcem tudi pred tema deloma in imata pomemben
prostor v narodno-kulturnem spominu, v kolektivnem spominjanju. Dolgo bi lahko naštevali podatke, ki to tezo utemeljujejo,
zdaj bi na primer omenil le to, da si je v Sloveniji znana rokovska skupina izbrala ime Martin Krpan, na Madžarskem pa so po
Toldiju poimenovali oklepno vozilo. Seveda v obeh državah organizirajo prvenstvo močnih fantov pod imenom narodnega
junaka. Vendarle je zanimivo, da niti o Krpanu, niti o Toldiju še niso posneli filma.