Fiatal Szlavisták Budapesti Nemzetközi Konferenciája I.

165
Zsófia Vatali
Filozofska fakulteta Univerze Loránda Eötvösa, Budimpešta, Madžarska
e-mail: vatalizsoci@gmail.com
Na eni in drugi strani brega
Vpogled v narečno prozo Ferija Lainščka
ABSTRACT: This study presents the Prekmurje dialect as an essential (constitutive) part of the Slovene language which plays an important role in the minority
language as well as the dialect literature. This regional standard has literary tradition and bears a national consciousness in both Prekmurje, Slovenia and
Porabje, Hungary. Feri Lainšček, a contemporary Slovene writer creates not only in the standard Slovene language but also in the Prekmurje dialect by
employing local, ethnic and regional elements in his work. The aim of approach to the reader is to present a unique mood of this region and the importance of
dialect insight through the prose of Feri Lainšček, focusing especifically on the volume of short stories under the title Srebrni Breg/Srebrni brejg.
Keywords: the Prekmurje dialect, the dialect prose of Prekmurje, Feri Lainšček, Srebrni breg/Srebrni brejg
Uvod
Človek ima posebno sposobnost, in sicer jezikovno sposobnost. Jezik izraža predvsem identiteto posameznika in skupnosti,
ima osrednji pomen pri oblikovanju etnične skupine, je heterogen sistem, ki se vedno spreminja, je vedno v gibanju in v
uporabi. Več dejavnikov določa oblikovanje, preživetje in stalno spreminjanje nekega jezika. Tu mislim na geografski,
družbeni, gospodarski in kulturni položaj govorcev posameznega jezika. Dialekti oziroma narečja so pododdelki jezika,
substandardne variacije standardnega jezika, ki so od knjižnega jezika različni jezikovni sistemi – v mnogih primerih – s
posebno slovnico, glasoslovjem, leksikologijo in včasih tudi z drugim načinom zapisa. Slovar slovenskega knjižnega jezika
pozna pomen, in sicer »od knjižnega jezika različni jezikovni sistem, v katerem se govori na delu narodnega ozemlja«. Po
definiciji Draga Unuka (1998: 307) »je narečje relativno stabilna strukturna jezikovna celota, z njim spontano komunicira
avtohtono prebivalstvo kakega geografsko zamejenega območja. Je zaključen jezikovni sestav, ki je zadosten govorcem istega
narečja, saj z njim uresničujejo (vse) sporazumevalne potrebe na določenem prostoru.« Kljub temu, da je slovenščina eden od
najmanjših slovanskih jezikov – govori jo približno dva milijona ljudi – ima raznovrsten in zapleten narečni zemljevid.
Razčlenjuje se na približno petdeset dialektov, mnogo krajevnih govorov in sedem narečnih skupin: koroško, štajersko,
panonsko, primorsko, gorenjsko, dolenjsko, rovtarsko (Ramovš 1935). Obravnavano narečje pri Feriju Lainščku je
prekmurščina, ki sodi med slovenska narečja v panonski narečni skupini.
V nadaljevanju bo prikazano prekmursko narečje z vidika književnosti, in sicer možnosti povezovanja narečja in
književnosti; kaj povezuje slovensko in madžarsko kulturno območje ter zakaj je pomembna narečna književnost.
Prekmurščina
Zaradi zgodovinskih, političnih, gospodarskih in mednarodnih vplivov so se spreminjali narodna sestava prebivalstva,
številčno stanje in sorazmerje narodnih skupnosti današnje Republike Slovenije, tako da ozemlje etnično nikoli ni bilo
popolnoma enotno. Narodnostni odnosi med Slovenijo in Madžarsko so zelo posebni zato, ker Madžari živijo v Sloveniji kot
manjšina, pa tudi Slovenci živijo znotraj meja Madžarske. Prekmurščina je tako specifično narečje slovenskega jezika zaradi
tega, ker je pokrajinski jezik, govorijo pa jo znotraj meja več držav; večinoma v Sloveniji in na Madžarskem, na enotnem
teritoriju, med rekama Muro in Rabo na približno 1000 km 2 površine (Lukács 1996: 5), kar ni tako očitno pri drugih slovenskih
narečjih. Pokrajino prekmurščine v Sloveniji imenujejo Prekmurje. Leži v vzhodem delu Slovenije, Porabje pa na Madžarskem.
Prekmurščina je poseben dialekt tudi zaradi tega, ker je to jezik slovenske manjšine, ki je ena izmed trinajstih uradnih
narodnosti na Madžarskem. Zadnji popis prebivalstva na Madžarskem, ob katerem je slovenska etnična skupina štela 4832
prebivalcev, je bil izveden leta 2001. (Tóth-Vékás 2001)
Razvoj jezika vpliva tudi na spremembe njegovih dialektov. Spremembe jezika in dialektov lahko pregledujemo v okviru
sociolingvistike, dialektologije, antropološko-etnografske discipline ter družbene dvojezičnosti in jezikovnih stikov. (Szépe
2001) Preučevanja neke narodnosti se lahko lotimo z različnih vidikov: analiziramo lahko postopke oblikovanja pravic
manjšine glede na sedanje evropske trende; kulturne odnose med manjšino in matično državo ter manjšino in državo, v kateri
biva; morebitne narodne in etnične konflikte ter njihova preprečevanja in reševanja; prispevek družbe in politike države, v
kateri živi manjšina, v prid njenega preživetja in razvoja. Med pravice manjšine sodi uporaba svojega jezika v javnem in
zasebnem življenju. Manjšina se ne sme osamiti. Pripadnost posameznika skupini ter narodna, socialna, etnična in družbena
identiteta so morda pomembnejše pri vprašanju manjšin, kar se izrazi tudi pri uporabi jezika manjšine, ki ima ne samo
simbolično, temveč tudi družbeno, gospodarsko, pravno, kulturno in regionalno vlogo. Ime jezika, ki ga govorijo, je pravzaprav
ime naroda, poimenovanje standardiziranega jezika je uveljavljeno za pripadnike naroda, ki živijo v matični državi in izven
njenih mej. (Szépe 2001)
V starih časih so Madžari imenovali Prekmurje »Tótság« (Slovenska okroglina), kar pomeni ozemlje, na katerem so bivali
Slovani, za katere so uporabljali izraz »Tót«. (Danes se ta izraz uporablja samo za Slovake.) O tem pričajo naselbinska imena,
npr. Tótszerdahely v županiji Zala. Predhodnik Porabja in Prekmurja, imenovan Slovenska krajina, je bil pod ogrsko oblastjo
do konca prve svetovne vojne. Za drugi del Slovenije, ki je sodil pod Dunaj, je bilo to območje dolga stoletja skorajda neznana
pokrajina, saj je bilo do trianonskega mirovnega sporazuma zelo zaprto in osamljeno. Porabski Slovenci imenujejo sebe
»Vendi«, vendar ima izraz tradicijo samo v madžarščini. Pri izvoru prekmurščine so se izoblikovala nasprotna stališča –
nekateri so dvomili glede pripadnosti prekmurščine slovenskemu jeziku, drugi so dokazovali, da je njen del. (Lukács 1996)