Fiatal Szlavisták Budapesti Nemzetközi Konferenciája I.

148
Lidija Rezoničnik
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana, Slovenija
lidija.rezonicnik@gmail.com
Podoba Poljske in Poljakov v romanu Pločevinasti boben Günterja Grassa
ABSTRACT: The paper presents an analysis of the novel The Tin Drum written by Günter Grass. The analysis is focused on the novel’s portrayal of Poland
and the Poles. To start with, the author’s affiliation with Poland, and especially his birthplace Gdansk and literary works, in which the Polish motive
repeatedly reoccurs is covered. The next part focuses on the novel The Tin Drum and the problems connected to its reception in Poland. Lastly, the paper will
present an analysis of the perception of Poland and description of several polish literary characters.
Keywords: Günter Grass, The Tin Drum, Poland, Poles, Gdansk
Uvod
Nemški pisatelj Günter Grass je svojo mladost preživel v današnjem poljskem mestu Gdansk, kar je globoko zaznamovalo
njegovo življenje in ustvarjanje. Motivi Poljske so pomemben element številnih njegovih literarnih, pa tudi umetniških del.
Pričujoči prispevek se osredotoča na analizo podobe Poljske in Poljakov v romanu Pločevinasti boben. S prikazom pisateljeve
navezanosti na Gdansk, predstavitvijo recepcije romana na Poljskem in analizo podobe poljskih mest, zgodovine ter
posameznih likov članek opozarja na pomembnost poznavanja poljske kulture pri recepciji dela, saj nam le to omogoča boljše
razumevanje romana in različne interpretacije.
Günter Grass – rojen v Gdansku
Motiv Poljske in Poljakov se v delih nemškega avtorja Günterja Grassa vedno znova pojavlja, še posebej intenzivno pa je
prisoten v Gdanski trilogiji, ki obsega romana Pasja leta in Pločevinasti boben ter novelo Mačka in miš. Dogajalni prostor vseh
treh omenjenih del je postavljen v nekdaj nemško mesto Danzig, danes Gdansk, kar ni naključje, saj je Günter Grass v tem
mestu preživel svojo mladost.
Leta 1927, ko je bil Grass rojen, je Gdansk pripadal takratnemu t. i. Svobodnemu mestu Gdansku (Freie Stadt Danzig), ki je
imelo v letih 1920-1939 status samostojnega mesta in v katerem so v precejšnjem sožitju živeli pripadniki različnih narodov in
narodnih manjšin (Nemci, Poljaki, Kašubi) ter ljudje z različnimi verskimi prepričanji (katoliki, protestanti, Judje). Ker Grass
izhaja iz nemško-kašubske družine, je etnično in versko pluralnost spoznaval tudi v okviru družinske celice, vendar pa so bili
stiki z nenemškim delom družine zaradi naraščujočega vpliva nacionalsocializma in netolerantnosti v mestu od 1937. leta
čedalje manj zaželeni, kmalu po začetku druge svetovne vojne pa v veliki meri onemogočeni. Pisatelj je moral zapustiti svojo
domovino že pri šestnajstih letih, saj je bil leta 1943 vpoklican v vojsko. V rodno mesto, ki je po vojni postalo del Poljske in
prevzelo ime Gdansk (polj. Gdańsk), se Grass, razen na krajše obiske, ni nikoli več vrnil. Kljub temu je nekdanja domovina
močno zaznamovala življenje in ustvarjalnost pisatelja, kar v enem izmed intervjujev priznava tudi sam: „Danzig, Gdansk in
Poljska so del moje obsesije, ki ne pojenja. Rezultat izgube domovine” (Vormweg 2002: 130).
Recepcija romana Pločevinasti boben na Poljskem
Roman Pločevinasti boben je v Nemčiji že pred knjižno izdajo naletel na pozitiven sprejem, saj je bil Grass, takrat še
razmeroma nepoznan pisatelj, za branje izbranih poglavij iz nastajajočega romanesknega prvenca nagrajen s prestižno nagrado
nemške literarne združbe, imenovane Skupina 47 (Gruppe 47). Kmalu po izidu, leta 1959, je roman dobil status enega
najboljših modernih proznih del, bil pa je tudi večkrat ponatisnjen in preveden v mnoge tuje jezike.
Kljub priznanjem, ki jih je Pločevinasti boben prejemal v številnih deželah, in motivni navezanosti na Poljsko in Poljake, je
bila recepcija dela v pisateljevi ”domovini” popolnoma drugačna kot v Nemčiji; Poljaki so namreč Grassov roman v svojem
maternem jeziku lahko legalno brali šele štiriindvajset let po nemškem izidu. Vzrok za zapoznelost izida poljskega prevoda ni
bil v nezanimanju ali nepoznavanju avtorja, saj je poljsko bralstvo že leta 1963 dobilo v branje prevod Grassove novele Mačka
in miš, temveč je delo naletelo na politično neodobravanje. Romanu je bilo očitano, da njegova zgodba namenoma manipulira s
poljskimi nacionalnimi čustvi in predsodki, pri čemer so najbolj problematična mesta povezana s prikazovanjem poljskega
patriotizma in posameznih zgodovinskih dogodkov, ki utrjujejo poljski nacionalni ponos. Kljub prepovedi se je leta 1979 na
Poljskem pojavil ilegalen, vendar s strani avtorja potrjen prevod romana, ki je bil dosegljiv v okviru t. i. podzemne literature
(literatura drugiego obiegu). Roman Pločevinasti boben, oziroma v poljskem prevodu Blaszany bębenek je bil uradno izdan šele
leta 1983, danes pa Grass kljub začetnemu političnemu neodobravanju spada med najbolj brane, diskutirane in cenjene tuje
avtorje na Poljskem.
Podoba Poljske in Poljakov v Pločevinastem bobnu
Poljska in Poljaki so v romanu Pločevinasti boben nenehno prisotni, pri čemer je potrebno poudariti, da njihova podoba ni
predstavljena idealistično, ampak kritično, nemalokrat ironično in tudi groteskno. Podoba Poljske je naslikana predvsem z opisi
posameznih mest in pokrajin (v prvi vrsti Danziga oz. Gdanska in Kašubije), s pomočjo odlomkov, ki poročajo o
najrazličnejših dogodkih iz poljske zgodovine in predstavitvijo posameznih poljskih ali kašubskih likov.