Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

to, 55 odnosno poznanieto na boga preku konkretnata stvarnost na svetot.
56 Grevot ne po~nuva vo ~ovekot, tuku vo Lucifer i negovite angeli
koi vo bibliskata simbolika se prestaveni kako zmii (Otkrovenie,
12:5). Zloto e pred ~ovekot i nadvor od nego, no se pravi i so negova
volja.
Grevot ne e kako vo manihejskiot dualizam ontolo{ki princip
koj u~i deka ~ovekot na po~etokot go sretnal duhovno padnatiot svet.
Grevot e za~nat so slobodnata ~ovekova volja preku isku{enieto na |avolot,
no ne mu e svojstven. Kako po~etok na grevot se javuva neprirodnata
~ove~ka `elba da se bide kako bog. Sekoj e kriv za grevot na
Adam, 57 zo{to iako grevot bil li~no na Adam, vo Adamovata priroda
sogre{ile site koi ja primile taa priroda - so prirodno ra|awe od
prviot ~ove~ki par. Sostojbata na grevot zna~i se prenesuva na na{ata
priroda koja se individualizira vo sekoja li~nost: voljata i deloto na
55
Religijata ne poznava kalauzi. Postoi samo eden klu~ za poznanieto
- Isus. Toj bil spremen duri i da umre za da mo`e nesovr{enoto ~ove{tvo da
ima nade` za idninata.
56
Gospod odnapred go videl padot na ~ovekot i angelite vo grev i u{te
pred sozdavaweto na svetot bil spremen da im go prati svojot sin Isus kako
`rtva za grev. Ottamu, mnogumnina mislat deka tokmu toa {to gospod odnapred
znael za seto toa e pri~ina samiot da bide obvinet za padot na ~ovekot
vo grev. Vo taa smisla mnogumina so pravo se pra{uvaa i zo{to gospod sozdade
nesmasen }utuk {to }e kasne ovo{je od drvoto na soznanieto koga odnapred gi
videl posledicite: haosot, omrazta i bedata od seto toa. Odgovorot na teolozite
e zaradi toa i toa!? Glavnata zbrka vo nivnite odgovori, za mene ne se nao|a
vo nivnata nelogi~nost i transcedentalnost, tuku vo toa {to se od temporalen
karakter - va`at samo do vtoroto doa|awe na Isus koga so sigurnost }e
bide vospostavena apsolutna pravda. Ottamu, moe pra{awe e: Ako mo`e da se
vospostavi takva apsolutna pravda (pravda i blagosostojba vo koja ~ovek pove}e
nema da jade zabraneto ovo{je i da strada za toa) po vtoroto doa|awe na
Isus, zo{to toa ne bilo mo`no i toga{ koga semo}niot gospod za prvpat go
sodaval svetot. Ako ~ovekot poradi svojata slobodna volja samiot e vinoven
za site svoi stradawa, a ne bog, toga{ kako }e bide mo`no toa {to porano ne
bilo mo`no - da se uni{ti grevot bez da ne se uni{ti ~ovekovata slobodna volja
po vtoroto doa|awe na Isus? Ili mo`ebi vo carstvoto nebesno }e bide
mo`no negre{no (nekazneto) ne samo da se kasne, tuku i vo golemi koli~ini
da se jade zabraneto ovo{je (a mo`ebi i burek), za{to duri toga{ gospod }e
sozdade: "sloboda volja koja }e bide do tolku slobodna {to }e bide oslobodena
od pravewe grev." A ako gospod mo`e toa da go stori podocna (da sozdade
takva superslobodna volja), vinoven e, ako ne za drugo, barem zatoa {to toa ne
go storil porano.
57
Edinstveno Adam nema svoj tatko, kako {to edinstveno prvata pri~ina
nema svoja pri~ina. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd,
1955, str. 130.
101