Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

vidliviot materijalen, najprvin sozdade duhovniot nevidliv svet. Vo
po~etokot site duhovi bea dobri, no eden po ime Denica stana premnogu
gord i zanesen so golemata mo} koja gospod mu ja podari, posaka da
bide ednakov so gospod. Od tie pri~ini so sebe povle~e edna tretina
od angelite i na toj na~in stana Satana - protivnik na boga i |avol -
klevetnik na lu|eto. Na toj na~in angelite se podelija na dobri i
lo{i, na angeli i demoni. So pakosta i zavista na demonite vo svetot
vlegla smrtta, vo svetot koj gospod go sozdal za ve~nost i vo koj nema{e
seme na propasta. Vo Otkrovenie |avolot se javuva kako stra{en
yver koj pravi zlo. Na krajot na vekovite |avolot }e se koristi so
"Antihrist" (Otkrovenie, 13:2) za da gospodari kratko vreme po {to
}e mu se sudi i kone~no }e bide pobeden. Antihristoviot period e posledniot
obid da go svrti ~ovekot od negovata cel. \avolot ostanuva nadvor
od nas, no so gordosta, suetata, a osobeno preku ~uvstvata go zaveduva
~ovekot so dopu{tenie od boga koj na toj na~in saka da gi stavi na
proba doblestite. Taka, preku nego se ispolnuva golemata ikonomija. 66
Glavnoto oru`jeto protiv |avolot se molitvata i krstot ("Bega kako
|avol od krst"). 67
66 Akrivija (to~nost) zna~i strogo primenuvawe na kanonite vo slu~aite
kade doktrinata i tradicijata na Crkvata treba da bidat bezuslovno po~ituvani.
So tekot na istorijata ova preterana strogost preminala vo ikonomija
- ikonomija = akvirija (dva na~elni modaliteti so koi raspolaga Crkvata
vo vr{eweto na kanonskata vlast). Spored drugo zna~ewe, zna~eweto na
ovie termini e promisla, upravuvawe, rakovodewe, plan, nacrt: Bo`ji plan za
spasenie na ~ovekot (v. providenie, promisla).
67
Koga prv pat se pojavi vo Biblijata, Satana ne bil zol, a u{te pomalku
protiv boga. Naprotiv, vo Broevite i vo Knigata za Jov toj e eden od
bo`jite poslu{ni slugi - glasnik (hebrejski - maldak, gr~ki - angelos) ili
angel. Na hebreski angelite ~esto bile narekuvani "bo`ji sinovi" i bile zamisleni
kako golema armija podelena vo hierarhiski rangovi ili kako ~lenovi
na bo`jiot kralski dvor. Bo bibliskite izvori terminot satana ozna~uva
uloga na protivnik. Toa ime ne se odnesuva na poedine~na li~nost, tuku na koj
i da e angel praten od bog so zada~a da go popre~uva ili da spre~i nekoja ~ove~ka
aktivnost. Korenot "stn" zna~i "onoj" koj se protivi, popre~uva ili deluva
kako protivnik (gr~kiot termin diablos, podocna preveden kako |avol bukvalno
zna~i "onoj koj frla ne{to pred patot na nekogo"). Prisustvoto na
Satana vo prikaznite gi objasnuva neo~ekuvanite pre~ki ili promenata na
sre}ata. Hebrejskite raska`uva~i ~esto nesre}ata ja objasnuvaat kako posledica
na ~ovekoviot grev. Nekoi od niv, me|utoa se povikuvaat na satanata kako
na natprirodnata li~nost koj po bo`ja naredba nareduva ili dopu{ta, popre-
~uva ili gi spre~uva planovite i `elbite na ~ovekot. Me|utoa, ovoj glasnik
po definicija ne e zloben. Gospod go pra}a kako an|el na smrtta za da izvr{i
opredeleni zada~i koi na lu|eto mo`ebi ne im se po volja. Vo taa smisla
spored Nil Forst: "Ako patot ne ~ini, pre~kata e dobra." Taka, na primer,
105