Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)
21.11.2015 • Views
Share Embed Flag

Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
zoransulejmanov

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

START NOW

tojat pravni pojavi <strong>na</strong> razumnite lu|e bez vrednuvawe i niv<strong>na</strong>ta pretstava<br />

za celite <strong>na</strong> tie pojavi. Toa, vpro~em, ne go negiraat nitu formalistite.<br />

Fakt e me|utoa, deka nesoglasuvawata vo ovoj pogled <strong>na</strong>stanuvaat<br />

vo prv red vo pogled <strong>na</strong> poimot (su{ti<strong>na</strong>ta), potekloto i funkcijata<br />

<strong>na</strong> vrednostite voop{to i posebno vo <strong>pravoto</strong>. Vo toj pogled ve}e<br />

istak<strong>na</strong>vme opredeleni vrednosni stavovi <strong>na</strong> pogolem broj avtori vo<br />

odnos <strong>na</strong> pravdata koi {to nî dobli`uvaat do glavniot problem {to i<br />

ovde ni se postavuva.<br />

2. Vo taa smisla ~i<strong>na</strong>m deka e neophodno <strong>na</strong>jprvin da se odgovori<br />

<strong>na</strong> pra{aweto {to se toa vrednosti, vrednosni principi, vrednosni<br />

stavovi i orientacii. Iako vo op{tata teorija za vrednostite vo ovaa<br />

smisla postojat brojni i razli~ni mislewa, 1522 za potrebite i <strong>na</strong> ovoj<br />

trud, ed<strong>na</strong>kvo kako {to toa e storeno i <strong>na</strong> drugo mesto, 1523 smetam deka<br />

<strong>na</strong>jblisku do visti<strong>na</strong>ta se onie definiciii koi vrednostite gi opredeluvaat<br />

so stepenot <strong>na</strong> intenzitetot <strong>na</strong> va`nosta <strong>na</strong> nekoj objekt pod koj<br />

se podveduva {to i da î, za subjektot (poedinec ili grupa) <strong>na</strong> vrednuvaweto.<br />

Ottamu, vrednostite pretstavuvaat preferencii i izbori (za ne-<br />

{to da funkcionira kako vrednost mora da slu`i kako orientir za<br />

opredelen izbor) za o<strong>na</strong> {to e dobro, korisno, po`elno, vrz osnova <strong>na</strong><br />

koi ~ovekot dobrovolno deluva. Nakratko, tie se koncepcii za po`elnoto<br />

(kriteriumi <strong>na</strong> sudewe ili proskriptivni veruvawa) 1524 koi<br />

1522<br />

Taka, <strong>na</strong> primer, spored eden avtor, vrednostite predo~uvaat povolni,<br />

dobri, umni sostojbi <strong>na</strong> ~ovekot i op{testvoto. Tie pretstavuvaat sredstvo<br />

so koe vo pravniot poredok se opravduva opredelen istoriski <strong>na</strong>~in <strong>na</strong> distribucija<br />

<strong>na</strong> nespecifi~nite pravni vrednosti <strong>na</strong> `ivotot, slobodata zdravjeto,<br />

sopstvenosta, vlasta, obrazovanieto itn. Vrednosni principi se apstraktni<br />

stavovi spored koi nekoi ~ovekovi dejstvija i predmeti se preferiraat<br />

i proglasuvaat kako o<strong>na</strong> {to treba da bide, za{to ostvaruvaat nekoi "vistinski"<br />

~ovekovi potrebi i interesi, a so samoto toa sprotivnite vidovi <strong>na</strong> dejstvija<br />

i predmeti se otfrluvaat kako o<strong>na</strong> {to ne treba da bide. Na primer:<br />

princip <strong>na</strong> dobroto, ubavoto, visti<strong>na</strong>ta, pravdata, mirot itn. Ponekoga{ se<br />

<strong>na</strong>rekuvaat i ideal. Vrednosen sud ili vrednuvawe se zaklu~uvawe ili ocenuvawe<br />

vrz osnova <strong>na</strong> va`e~kite vrednosni principi deka nekoi generi~ki ili<br />

individualni dejstvija ili predmeti se vredni (pozitiven vrednosen sud) ili<br />

bezvredni (negativen vrednosen sud), odnosno ne{to {to ne treba da bide.<br />

Vrednosnite sudovi kako kriterium sekoga{ gi imaat vrednosnite princcipi,<br />

me|utoa tie voedno gi zasiluvaat ili menuvaat postojnite vrednosni principi<br />

(prevrednuvawe) odnosno sozdavaat novi vrednosni principu i sudovi.<br />

Vrednosnite principi i sudovi zaedno gi <strong>na</strong>rekuvame vrednosni stavovi.Viskovi},<br />

N.op. cit. str. 109, 125 i 135.<br />

1523<br />

Vidi: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Kriminologija, Institut za sociolo{ki i<br />

politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 2003, str. 895 i <strong>na</strong>tamu.<br />

1524<br />

Prospektivni veruvawa se onie vo koi nekoi sredstva ili celi <strong>na</strong><br />

akcija se ocenuvaat kako po`elni ili nepo`elni (<strong>na</strong> primer: "Jas veruvam<br />

806

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!