Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

vna sostojba pravdata kako odgovor na naru{enata ramnote`a na prvobitnoto
op{testvo, naru{enata ramnote`a me|u dobroto i zloto predizvikana
od opredeleni nepravdi se ostvaruvale so pomo{ na sopstvenata
ili zdru`enata sila na soplemenicite. Takvata sila obezbeduvala
da se izvr{i odmazda sprema sekoj onoj {to naru{il ~uvstvoto na
pravda i delewe na po~esti sprema sekoj onoj spored toa isto ~uvstvo
toa go zaslu`il. Vo nedostig na takva sila so koja sigurno i sekoga{
}e se vozvrati storenoto zlo so zlo, se barale sporedni sredstva za koi
se veruvalo deka vo sebe sodr`at dovolna mo} so koja mo`e da se ostvari
istiot efekt. Ottamu, se posegnalo kon kletvata i magijata kako
prikladni sredstva za ostavruvawe na ednakvosta na zloto, no i kon
blagoslovot kako posredno sredstvo za ostvaruvawe na ednakvosta na
dobroto. Na toga{niot ~ovek, me|utoa, ne mu trebalo mnogu vreme da
uvidi deka taka izbranite transcedentalni sredstva nikoga{ ne ja ostvaruvale
funkcijata {to toj im ja opredelil. Imeno, premnogu ~esto
se slu~uvalo gospod da ne gi soslu{a frlenite kletvi, taka {to onoj
koj storil mnogu nepravdi i natamu prodol`uval da `ivee vo blagosostojba,
mir i spokojstvo. Ostanuvalo samo vetuvaweto na gospod deka
nepravedniot kaznata sepak }e go snajde, no ne na ovoj, tuku na onoj svet
ili barem preku oddevaweto na nekoj blizok od negovite pokolenija do
~etvrtoto koleno. Vo takvi uslovi na obi~niot, makar i malku razumen,
~ovek ne mu ostanuvalo ni{to drugo osven pravdata povtorno da ja
zeme vo svoi race.
No, ottamu {to vra}aweto kon privatnata odmazda vodelo kon
istata anarhija koja re~isi vo ni{to ne se razlikuvala od onaa
predizvikana so "gre{kite" na gospod, trebalo da se pronajde novo
sredstvo {to ne{tata }e gi dovede vo nekoj red. Takvata sila se pojavila
so nastanuvaweto na dr`avata. Taa sila se vika pravo. Dr`avata i
pravoto se pojavile kako novo posredno sredstvo me|u povredeniot i
onoj {to povredil, me|u onoj {to pretrpel {teta i onoj {to treba da
ja nadomesti so mo}ta na nejziniot prisilen aparat - vlasta.
Fakt e me|utoa deka vo svoite po~etni formi dr`avata ne mo`ela
da ja obezbedi o~ekuvanata pravda vo odnosite me|u lu|eto. So po~etnite
preto~uvawa na izvesni ve}e izgradeni moralni pravila vo
pravoto, taa obezbedila odredena sigurnost kako osnova za ostvaruvawe
na pravedni odnosi, no ni od daleku takva sigurnost kakva {to e
neophodna za postignuvawe i odr`uvawe na sre}ata na site. Pritoa,
ve}e sozdadenata nedoverba vo gospod, so ni{to ne im davala garanci
na podanicite na dr`avata deka i suverenot kako delitel na pravdata
nema da gi sledi negovite stapki i daka nema da gi pravi site onie
otstapki vo korist na nepravdata toga{ koga nemu, bilo poradi pristrasnost
ili poradi nekakov negov interes toa }e da mu bide od korist.
1205 Brojnite zloupotrebi vo taa nasoka samo gi zacvrstuvale niv-
636
1205
"Pravednost! Be{e li toa poim {to e dostoen za obo`uvawe? Bo-