Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

dobivaat vo op{tata sigurnost. Me|utoa, kako {to pravilno istaknuva
Markovi}, takvoto izlagawe bi mo`elo celosno da se prifati koga
sudirite me|u pravoto i pravdata bi bile ne{to isklu~itelno. Nie
znaeme deka vo nivnoto razminuvawe ima i ne{to principielno i deka
me|u niv ima edno postojano latentno nesoglasuvawe, kako i istovremeno
nesoglasuvawe od vremenska i prostorna priroda. Preku niv osobeno
se sudiraat edno op{to pravilo so raznovidni konkretni situacii
i novo pravilo so staro pravilo. Na kritikata na nesigurnosta koja se
pravi protiv pravednosta pokraj toa bi mo`elo da se odgovori deka
nesigurnosta vo svojata osnova e pri~ina na oportunitetot. Ponatamu,
sigurnosta vo praktikata nikoga{ ne e celosno ostvarena ni od drugi
pri~ini. Na rezoniraweto deka sigurnosta e osnovno barawe (cel) na
pravoto mo`e da mu se sprotivstavi i tvrdeweto deka taa ne e edinstven
princip na pravniot poredok. I pravednosta pretstavuva su{testven
element na pravniot poredok bez koj ni pravnata sigurnost ne e
celosna.
Vpro~em, sosema pogre{no bi bilo da se misli deka vo edno
op{testvo }e ima pomalku red ako vo nego ima pove}e pravda, i obratno.
Za sre}a ne postoi logi~no dvojstvo na pravdata i redot. Naprotiv,
pravdata vo sebe sodr`i i red i taa ja izrazuva pravilnosta na op{testvenite
kauzalni vrzuvawa. Samo ottamu {to pri~inite i posledicite
vo `iviot svet ne se adekvatni kako vo mehani~kiot, toa ni poimot
na op{testven red ne treba da se ograni~uva na stati~niot poim stabilis
et securi. Zatoa ne treba da se zboruva za `rtvuvawe na pravdata zaradi
odr`uvawe na stati~niot red na mrtviot svet. Toj mehani~ki nevistinit
red, treba da se povle~e pred pravdata koja `ivee op{testven red.
Koga nema pravda duri toga{ nema vistinski red vo edno op{testvo
koe evoluira.
Kone~no, ako i pokraj seto izneseno vo sudirot na pravoto i
pravednoto kako op{t i poedine~en interes, na pravoto kako pretstavnik
na op{tiot interes bi mu se priznalo prvenstvo, toa nikako ne
zna~i deka nie bi trebalo da gi zatvorime o~ite pred site pa i nesakanite
posledici na formalizmot, i da se otka`eme duri i od obidot negovite
negativnosti so soodvetni sredstva da gi otstranuvame. Osobeno
ne smeeme da izgubime od vid deka logi~kiot nedostig na formuli
vo pravoto, nejzinoto doa|awe vo sudir so na~eloto na vistinska ednakvost,
ne go navreduva samo apstraktniot princip na poimot pravda,
tuku vo isto vreme pretstavuva i postojana opasnost po sekoj `iv praven
poredok koj saka da se odr`i. Sigurnosta i pravednosta ne se poimi
koi eden na drug treba da mu se sprotivstavat, a u{te pomalku se
poimi koi zaemno se isklu~uvaat. Na pravoto i dvata vo ista mera mu
se neophodni taka {to treba da pretstavuvaat sinteza na maksimum na
sigurnost i maksimum na pravednost. Ottamu, vo praktikata odnosot na
sigurnosta i pravednosta i natamu }e ostane pra{awe na ramnote`a na
smislata za mera, a od tehnikata i tehni~arite na konkretniot praven
883