Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

nekoj zakon koj so pomo{ na voljata i mo}ta na zakonodavecot ni nanesuva
dobro ili zlo, u`ivawe ili bolka, koi po naredba na zakonodavecot
go sledat na{eto pridr`uvawe ili kr{ewe na zakonot, se ona
{to go narekuvame "nagrada" i "kazna." ...So ogled na toa {to ne e mo-
`no da se zamisli postoewe na nekoe pravilo koe ja opredeluva ~ovekovata
volja i deluva na slobodnite akcii, a da ne nosi so sebe prisilba
vo vid na dobro i zlo, zamisluvaj}i nekoj zakon, nie morame da zamislime
i nekoja nagrada ili kazna vrzana za toj zakon. Zaludno edno razumno
su{testvo bi se obidelo da upravuva so dejstvuvaweto na drugo, koga
ne bi mo`elo da go nagradi pokoruvaweto na toj drug kon svoeto pravilo,
odnosno da go kazni negovoto skr{nuvawe od toa pravilo, nanesuvaj}i
mu nekoe dobro ili zlo. 16 So drugi zborovi, bez nagrada (dobro) i
kazna (zlo), nikoj ne mo`e da se pottikne da dejstvuva ili da ne dejstvuva
soglano so nekoe pravilo. Ottamu i nagradata i kaznata se interesot
za postignuvawe dobro, odnosno, za odbrgnuvawe zlo.
- Vo etikata se ispituva: 1. {to e dobro ili vredno, nasproti
sekoe zlo, no i 2. {to e ispravno. 17 Vo taa smisla postojat: 1. teorii koi
opredeluvaat {to e dobro ili vredno: edna eti~ka teorija mo`e za
dobro (vredno) da ja proglasi na primer, li~nata sloboda, no i natamu
vo site situacii da ne e jasno kako treba da se postapi, i 2. teorii koi
opredeluvaat {to eispravno: zatoa (koga, na primer, nekoja politi~ka
grupacija se zalaga za smaluvawe na stepenot na slobodata) e potreben
vtoriot del na eti~kite teorii - delot koj opredeluva {to e ispravno.
Vo toj slu~aj se pojavuva interesno pra{awe: dali e vo soglasnost so
po~ituvaweto na li~nata sloboda na taa grupacija da i se dopu{ti nepre~eno
da deluva {to mo`e da dovede do toa, taa grupacija da dojde na
vlast i od taa pozicija da gi ograni~i li~nite slobodi. Ili pak, e so
soglasnost so unapreduvawe na li~nite slobodi da i se zabrani deluvaweto
zaradi nesakanite posledici {to mo`e da nastanat tokmu po
li~nite slobodi. Ovde stapuva na scena opredeluvaweto {to e ispravno.
So opredelbata {to e ispravno se odgovora na pra{aweto - kako
nekoj (poedinec ili grupa) treba da postapi koga rea|ira na dobro
(ili vredno). Postojat dva vida teorii {to se odnesuvaat na opredeluvaweto
na ispravnoto:
a) Deontolo{ki teoriji za ispravnoto se onie koi svoite sudovi
gi gradat spored postapkite nezavisno od posledicite koi gi predizvikuva
postapkata. Spored niv, najbitno e po~ituvaweto na vred-
16
Vidi: Tubi}, R. Britanska filozofija morala, Eri~ke teorije od XVII do
konca XIX vijeka, Svjetlost, Sarajevo, 1978, str. 166.
17
Etikata opfa}a tri u~ewa: 1. u~ewe za najvisokoto dobro kako najvisoka
cel na moralnata aktivnost, 2. u~ewe za doblesta kako dobro ostvareno
vo ~ovekot poedinec, i 3. u~ewe za dr`avata kako dobro ostvareno vo socijalniot
`ivot. \uri}, M. Istorija helenske etike, Zavod za u|beni}e i nastavna
sredstva, Beograd, 1987, str. 334.
82