Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

Ottamu, prirodnopravnite definicii se preskriptivni (izrazuvaat
preskriptiven stav 1038 ). So ogled pak, na toa {to pravdata naj~esto se
smeta za su{tina na pravoto, naj~est logi~en zaklu~ok e deka nepravedniot
zakon voop{to ne e zakon i deka ottamu sosema legitimno mo`e
da mu se skrati poslu{nosta. Prirodnoto pravo vsu{nost e primer na
razboritost i moralna ispravnost na prakti~noto deluvawe. Stanuva
zbor za dalekuse`en obid pravoto da se napravi merilo i obrazec vrz
osnova na koj }e ja prosuduvame validnosta na nekoj akt. Prirodnoto
pravo zna~i pretstavuva obid validnosta na va`e~koto pravo da se
uslovi so negovata moralna ispravnost. So drugi zborovi, celta na zakonot
ne vo toa da ja razbudi poslu{nosta sprema vlastite vo ~ovekot,
tuku vo nego da ja razbudi moralnata doblest. 1039
Nakratko, pra{aweto na validnosta jusnaturalizmot go postavuva
kako pra{awe na moralna ispravnost i pravednost na pravnite
normi. Toj odbiva da go priznae kako pravo ili kako pravni pravila
onie pravila so koi se kr{at opredeleni temelni moralni na~ela.
Za pravniot pozitivizam, jurisprudencijata ima deskriptivna
funkcija - da opi{uva (kako e). Vo zbirot na pojavite koi voobi~aeno
se narekuvaat pravo, pravnite pozitivisti naj~esto go baraat nivniot
zaedni~ki imenitel, so {to, po pravilo, se dobiva, deskriptivna definicija
na pravoto (deskriptiven stav 1040 ).
1038
Razliki na preskriptiven (direktiven, regulativen) stav od deskriptiven
stav: 1 0 osnovna razlika. Ovoj stav e poraka koja ozna~uva deka
treba ne{to da pravi ili da ne pravi, za{to toa e vredno, odnosno bezvredno,
a ima mo} neposredno da vlijae (kako informacija koja e vrednuvawe, barawe
i mo`ebi zakana) na stavovite i povedenieto na primatelot na poprakata.
(Mo}ta na vlijanie mo`e da ima razli~ni stepeni na sila i uspe{nost se do
celosna neefikasnost ili duri do neprimawe na porakata od "adresatot."). 2 0
ontolo{ka razlika. Ovie stavovi mo`at smisleno da se referiraat samo na
~ovekovoto povedenie vo negoviot aspekt na mo`nosti i slobodi. (Za racionalnoto
sfa}awe na svetot ednakvo e besmisleno da se upati preskripcija do
oblacite da pu{tat do`d ili na krokodilite da ne ja napa|aat stokata, kako
{to e besmisleno na okovan ~ovek da mu se upati preskripcija da go zatvori
prozorot, ili na sloboden ~ovek da mu se zapoveda da zatvori ve}e zatvoren
prozor). 3 0 semanti~ko-sinteti~ka razlika. Zna~eweto na ovoj stav idealno se
iska`uva so pomo{ na funktori od glagolite "treba" i negovite zamenuva~i
"mora", "mo`e", "da se bide obvrzan" i sl. 4. logi~ka razlika. Za ovie stavovi
ne mo`e da se ka`e deka se vistiniti i nevistiniti, za{to tie mo`at da bidat
samo va`e~ki-neva`e~ki, pravedni-nepravedni, efikasni-neefikasni.
Viskovi}, N. Jezik prava, Naprijed, Zagreb, 1989, str. 117-118.
1039
^avo{ki, K, op. cit, str. 69-70.
1040
Razlika me|u deskriptiven, (indikativen, konstativen) stav i preskriptiven
stav: 1 0 osnovna razlika. Ovoj stav e poraka koja ozna~uva deka nekoj
predmet e ili ne e vo sega{nosta, minatoto ili vo idninata, a ima mo}
538