Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

toj ist telefon ne ste bile vo sostojba da go krenete, zo{to vi zvonel
vo vreme predvideno za odmot.
No da se vratime na na{eto osnovno pra{awe - dali ~ovekot e
dobar ili lo{? Nekoi smetaat deka ~ovekot po priroda e dobar, drugi
deka e zol. Me|u teoreti~arite ima i takvi koi smetaat deka ~ovekot
ne e nitu dobar nitu lo{, no i takvi, me|u koi se vbrojuva i avtorot na
ovoj trud, deka ~ovekot e i dobar i zol. "Normalno" e, veli Svensen, da
se bide zol (lo{). Me|utoa odbivame sebesi da se opi{eme kako zli.
Zli sekoga{ se onie drugite. 91
- Spored hristijanskata filozofija ~ovekot vo golema mera se
smeta za zol. "Gospod vide kolku e golema ~ovekovata rasipanost na zemjata
i deka sekoja misla vo negovata pamet sekoga{ e samo zlo." (Bitie,
6:5). Vo Prvata Kniga na Mojsie se veli i toa deka "...mislata na
srceto na ~ovekot e zla od mali noze." (Bitie, 8:21). Propovednikot
pak, veli: "Razmisluvav vo svoeto srce za se toa i sfativ deka i pravednicite
i mudrecite so svoite dela se vo bo`jata raka: i ~ovekot ne
razbira {to go ~eka: qubovta ili omrazata, i dvete se pred nego. Se im
se slu~uava na site ednakvo: na pravednikot kako i na ne~esniot, na ~istiot
i ne~istiot, na onoj koj `rtvuva kako i na onoj koj ne `rtvuva,
ednakvo na dobriot i na gre{niot, za onoj {to se zakolnuva kako i za
onoj {to se pla{i od zakletva. Najlo{oto od se {to se zbidnuva pod
sonceto e {to na site se im se slu~uava ednakvo, pa ~ove~koto srce e
polno so zlo, ludosta e vo srceto na lu|eto dodeka `iveat, a potoa im
se pridru`uvaat na mrtvite. Za{to koj }e bide izbran? Kaj site `ivi
ima nade`: i na `iviot pes mu e podobro otkolku na mrtviot lav. Za-
{to `ivite znaat deka }e umrat, a mrtvite ne znaat ni{to, nitu imaat
nagrada, za{to se zaborava i spomenot na niv. I nivnata qubov i nivnata
omraza i zavista is~eznaa i ve}e nemaat u~estvo vo ne{to {to se
slu~uva pod sonceto." (Propovednik, 9:1-8).
- Na istata linija se Makijaveli, Hobs i Montew. Spored Makijaveli,
lu|eto sekoga{ se zli, dokolku nu`data ne gi natera na doblest.
92 Pome|u toa kako se `ivee i toa kako bi trebalo da se `ivee postoi
takov ras~ekor {to ~ovekot koj, namesto ona {to obi~no se pravi
91
Svensen, L. Filozofija zla, Geopoetica, Beograd, 2006. str, 11.
92 Makijaveli nastojuva zloto da go istera so zlo, vo smisla namesto da
se izlo`uvame na zlo pobrgu da se odlu~uvame na storuvawe zlo. Najstra{no e
da se bide vo del dobar, a vo del zol. Toj smeta deka ~ovekot mora da se re{i
dali }e bide celosno dobar ili celosno zol. Zaradi toa {to lu|eto glavno se
zli, dobrinata vodi kon samouni{tuvawe. Edinstvena preostanata mo`nost e
da se re{ime za maksimalno zlo za{to toa, potpolno paradoklsalno, }e go
organi~i zloto. Toa se odnesuva na site oblasti na `ivotot, no vladetelot
mora da bide podgotven da primeni maksimalna brutalnost koga toa go nalaga
situacijata. Celata Makevijalisti~ka filozofija mo`e da se sumira vo {ablonot
za toa deka napadot e najdobra odbrana. Svensen, L. op. cit., 2006. str, 78
116