Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

Ovoj stav koj e karakteristi~en za prirodnopravnite u~ewa se
javuva vo dve osnovni varijanti - umerena i radikalna. Spored prvata,
umerenata varijanta, nepravednata pozitivna norma ja gubi "vnatre-
{nata" obligatornost, t.e. onie kon koi e upatena ne smeat da ja usvojuvaat
vo sovesta, me|utoa vo na~elo ostanuvaat va`e~ki vo "nadvore{-
nite" odnosi na pravnite subjekti i sprema dr`avata. Spored ovaa teorija
karakteristi~na za Akvinski, katoli~kite pretstavnici na jusnaturalizmot
i nivnite sledbenici, sudijata ne smee nikoga{ da go
priznae i odobri zakonot (koj nikoga{ ne e validna osnova za sudewe
vo sovesta i pred gospod), no sudijata mo`e, a poneko`a{ mora, ako so
toa se spre~uva pogolemo zlo da dopu{ti da se primeni i nepraveden
zakon. 1554
Spored radikalnata varijanta pozitivnata norma koja vo pogolema
mera e nepravedna go gubi "vnatre{noto" i "nadvore{noto"
va`ewe, t.e. voop{to ne se smeta za obvrzuva~ka, pa spored toa lu|eto
se ovlasteni da í ja otka`at poslu{nosta, pa duri i aktivno da í se
sprotivstavat, bez ogled na poslediciite za pravnopokiti~kiot poredok.
Ova stojali{te se nao|a kaj Antigona, kaj Lok, vo Francuskata deklaracija
od 1789, kaj Digi kaj ve}e citiranite stavovi na Ciceron i
Radbruh i kaj drugi avtori.
Vo iznao|aweto kone~o re{enie za va`eweto na edna norma od
aspekt na uva`uvaweto na pravdata od mala pomo{ se i brojnite latinski
maksimi koi se odnesuvaat na ovoj problem, za{to i tie vo osnova
se protivre~ni. Vo potkrepa na ova tvrdewe najprvin gi naveduvam maksimite
koi mu odat vo prilog na stavot deka pozitivnata norma koja
vo pogolema mera e nepravedna go gubi svoeto "vnatre{noto" i "nadvore{noto"
va`ewe. Tie se: Boni iudicis ampliare iustitiam - Dobar sudija
treba da ja {iri pravednosta; Aequitas agit in personam - Pravednosta e
individualizirana ([to e pravednost odreduvaat okolnostite na sekoj
konkreten slu~aj); Aequitas est correctio legis generaliter, latae qua parte
deficit - Pravednosta e dopolnuvawe na zakonot donesen kako op{to
pravilo, me|utoa necelosen vo nekoi delovi; Aequitas est perfecta quaedam
ratio, quae ius scriptum interpretatur et emendat; nulla scriptura comprehensa,
sed solum in vera ratione consistens - Pravednosta e nekoj vid
zdrav razum koj go tolkuva i korigira pi{anoto pravo; taa nikade ne e
ziran ne smee da bide do tolku pristrasen ili apologetski ili edni pojavi da
gi izedna~uva kako "pravo," a drugi kako nepravo samo zatoa {to prvite soodvetstvuvaat,
a drugite ne soodvetstvuvaat so opredeleni istoriski idei na
pravdata. Vo taa smisla definicijata na pravoto treba da bide vo {to pogolema
mera slobodna od tekovnite politi~kopravni vrednosni stavovi, odnosno
poobjektivna sprema vistinskiot predmet na istoriskoto iskustvo na pravnicite,
t.e. so postojniot praven poredok vo site negovi dimenzii." Viskovi},
N. op. cit. str. 122-123
1554
Vidi: Viskovi}, N. op. cit. str. 111.
819