Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

zmena, 1472 poli~i~ka opredelenost, demokratsko odlu~uvawe: sekoj od
ovie kriteriumi imal svoe mesto zaedno so mnogu drugi, bile te{ko
usoglaslivi, gi priznavale konkurentski grupi, se me~ale edni so drugi.
1473 Kaj distrinutivnata pravda istorijata poka`uva celukupna lepeza
na poredoci i ideologii. Me|utoa, prviot nagon na filozofijata e
da mu odoli na istorijata, na pojavniot svet i da traga po nekoe edinstvo
koe mu le`i vo osnovata: za nekoj kratok spisok na osnovni dobra
brzo svedeni na edno edinstveno dobro, za edinstven distributiven
kriterium, ili me|usebno povrzan zbir na merila, a i samiot filozof,
barem simboli~ki stoi na edno edinstveno mesto na odlu~uvawe. 1474
Pravdata e ~ove~ka tvorba i neuverlivo e deka mo`e da se vr{i
samo na eden na~in. 1475 Vakvite standardni filozofski pretpostavki,
spored Volcer, treba da se dovedat vo somnenie. Pra{awata koi go nametnuva
teorijata na distributivnata pravda dopu{taat redica odgovori
i vo ramkite na taa niza ima mesto za kulturnite raznovidnosti i
za politi~kiot izbor. Toa ne e samo rabota na primena na nekoe edinstveno
na~elo ili zbir na na~ela vo razli~ni istoriski situacii. Nikoj
ne negira deka postoi redica od moralno dopu{teni primeni. No,
Volcer saka da doka`e i pove}e od toa: deka razli~nite op{testveni
dobra treba da se rapredeluvaat od razli~ni pri~ini vo soglasnost so
razli~ni proceduri od strana na razli~ni u~esnici i deka site ovie
razliki proizleguvaat od razli~ni razbirawa na samite op{testveni
dobra - koi se neizbe`en proizvod na istoriskiot i kulturniot pluralizam.
1476
1471
Pove}e Ibid, str. 52-54.
1472
Vidi: Ibid, str. 48-49.
1473
Ibid, str. 27.
1474
Ibid, str. 26-27
1475
Najdlabokata pretpostavka na najgolemiot broj filozofi koi pi-
{uvale za pravdata, od Platon pa natamu, e deka postoi eden i samo eden distributiven
sistem koj filozofijata mo`e ispravno da go opfati. Ibid, str. 27.
1476
Ova e osnovniot odgovor na Volver na stavovite na Rols. Denes,
veli Volcer, takviot sistem obi~no se opi{uva kako onoj koj idealno racionalni
poedinci bi go izbrale koga bi bile prisileni nepristrasno da izbiraat
ne znaej}i ni{to za svojata sopstvena polo`ba, spre~eni da postavat posebni
barawa, soo~eni so nekoj apstrakten zbir na dobra. Ako ovie ograni~uvawa
na znaewata i barawata se prikladno razvieni i ako dobrata se umesno
definirani, verojatno e to~no deka mo`e da se izvle~e eden edinstven zaklu-
~ok. Racionalnite poedinci ograni~eni na ovoj ili na onoj na~in }e izberat
eden i samo eden distributiven sistem. Me|utoa, silata na toj edinstven zaklu~ok
ne mo`e lesno da se izmeri. Sigurno e neizvesno deka tie isti poedinci
- koga bi bile pretvoreni vo obi~ni lu|e, so cvrsto ~uvstvo na sopstveniot
identitet, so sopstveni dobra vo svoi race, vpleteni vo sekojdnevnite te{kotii
- bi go povtorile svojot hipoteti~ki izbor ili duri i bi go prepoznale
781