Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

so pomneweto, op{testvoto zaradi svojata za{tita treba da gi odgleduva
svoite gra|ani so vsaduvawe na nade` i stav taka {to }e se dr`at
do opredelena mera na op{testven poredok i koordinacija. Sekoe vospituvawe
pretpostavuva determinizam i vo otvoreniot duh na mladinata
turiva mno{tvo zabrani od koi o~ekuva deka i tie }e go opredeluvaat
nivnoto podocne`no odnesuvawe. Od zloto {to proizleguva od
lo{ite dela ne treba zatoa pomalku da se pla{ime {to ova nu`no doa-
|a: bilo da se na{ite dejstvija slobodni ili ne, bilo na{ite motivi
sekoga{ da se nade` i strav. Ottamu, Spinoza veli deka e la`ano tvrdeweto
deka toj ne mu ostavil nikakvo mesto na naredbite i zapovedite.
Sosema obratno, determinizmot vodi kon moralno podobar na~in na
`ivot, toj nî u~i nikogo da ne go prezirame ili ismejuvame i so nikogo
da ne postapuvame lo{o. Lu|eto ne se vinovni: nie im prostuvame za-
{to ne znaat {to pravat. 848
848
Navedeno spored Durant, V. op. cit. str. 179-183. Pod vlijanie na
Hobs i Spinoza pretpostavuva deka ~ovekot nekoga{ `iveel vo srazmerna
osamenost bez zakoni i bez op{testvena organizacija. Toga{, veli toj, ne postoele
nikakvi poimi za dobroto i zloto i za pravdata i nepravdata. Mo}ta i
pravoto bile sosema isto. Vo prirodnata sostojba nema ni{to {to spored soglasnosta
na site bi bilo dobro ili lo{o, za{to sekoj ~ovek koj se nao|a vo
prirodnata sostojba se gri`i samo za sopstvenata korist i spored svojata
sklonost, samo od gledi{te na svojata korist re{ava {to e dobro ili lo{o i
so nikakvi zakoni ne e vrzan da im odgovara na drugite odo{to na sebesi.
Ottamu, vo prirodnata sostojba ne mo`e da se zamisli zlostorstvo, tuku samo
vo gra|anskata sostojba kade {to so zaedni~ka spogodba se re{ava {to e dobro
ili lo{o i kade sekoj e obvrzan da í odgovara na dr`avata. Prirodnoto pravo
i prirodniot poredok vo koi se ra|aat site lu|e i vo najgolem del `iveat go
zabranuva samo ona po {to nikoj ne kopnee i {to nikoj ne mo`e da go pravi, i
ne mu se protivi nitu na kavgite ni na omrazata, nitu na gnevot ni na izmamni{tvoto
ili {to i da e drugo {to e barano od ~uvstvitelnite streme`i.
Me|utoa, zatoa {to potrebite predizvikuvaat zaemna pomo{ me|u lu-
|eto onoj priroden poredok na mo} se razviva vo moralen poredok na pravoto.
Ottamu {to kaj site lu|e postoi strav od osamenost, za{to vo nego nikoj nema
sili da se brani i da gi zadovoluva nu`nite potrebi na `ivotot, lu|eto od
prirodata baraat op{testvena organizacija. Dokolku lu|eto zaemno ne bi se
pomagale, edvaj deka bi bila dovolna silata na na eden poedinec za odbrana od
opasnostite. Me|utoa, lu|eto od prirodata ne se podgotveni za zaemni otstapki
kakvi {to gi bara op{testveniot poredok. Duri opasnosta stanuva pri~ina
za nivnoto zdru`uvawe, a taa toga{ stanuva hrana i posilen instinkt: lu-
|eto ne se ra|aat kako gra|ani, tuku doprva se razvivaat vo gra|ani. Vo najgolem
del vo osnovata na svoeto srce lugeto se individualisti~ki buntovnici
protiv zakonite i obi~aite. Op{testvenite instinkti se od podocne`no poteklo
i poslabi od individualisti~kite i niv im e potrebno da zajaknat. ^ovekot
ne e po priroda dobar, me|utoa so zdru`uvawe, makar i samo vo semejst-
446