Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

di nepravedni postapki koi mu se svojstveni na ~ovekovoto povedenie,
lu|eto steknuvaat pretstava, najprvin za nepravdata, za neispravnosta
na takvite povedenija, koi pretstavuvaat svoevidno zlo koe sekomu mu
{teti i koe, tokmu zatoa, treba da se ispravi so povedenie koe nosi dobro
(korist, sre}a) i koe se narekuva pravedno povedenie. Ottamu, nepravedno
e sekoe povedenie koe predizvikuva ~uvstvo na nezadovolstvo
i bolka i potreba za nivno nadminuvawe preku ispravawe na nepravdata
(zloto) so pravda (dobroto). Nakratko, za da se pojavi ~uvstvo na
pravda, mora prethodno da postoelo ~uvstvoto na nepravda. 1245 Na toj
na~in naj~esto deluvaat site lu|e. Toa e nastojuvawe da se izmiri nepravdata
so pravda, so zlo da se vrati na zloto, i ako e mo`no da se otstrani
{tetata ili da se nadomesti so nekoja korist. Toa {to lu|eto
~esto deluvaat pravedno i vo otsustvo na konkretna nepravda, ne zna~i
deka tie nemaat pretstava za nepravdata. Vo tie slu~ai nepravdata e
preto~ena vo nivnata svest preku nivnoto iskustvo kako ne{to {to gi
potse}a na site porane{ni nepravdi i {tetnite posledici koi treba
blagovremeno da se izbegnat.
Od navedenoto proizleguva deka nepravda i nepravedno e koga
koga nekomu mu se nanesuva zlo ili ne mu se vozvra}a so o~ekuvano dobro.
Nasproti toa, pravda i pravedno e koga sprema sekogo se postapuva
spored negovite zaslugi, koga sekomu mu se vozvra}awe na storeno
zlo so zlo i na dobro so dobro. 1246 Vo dvata slu~ai e zalo`eno moralno
~uvstvo koe vodi kon op{ta korist.
Potvrdata za toa ja no|ame vo stanovi{tata na najgolemite umovi
od ovaa oblast. Taka spored Mil, moralnite pravila koi na lu|eto
im zabranuvaat me|usebno da si na{tetuvaat (tuka ne smeeme nikoga{
da zaboravime da go vklu~ime i nivnoto me|usebno popre~uvawe na
slobodite) se najva`ni za ~ovekovata blagosostojba i pretstavuvaat
glavni determinanti na celinata na socijalnite ~uvstva na lu|eto. 1247
1245
Pritoa e sosema vo pravo Ruso koga veli: Vistinskoto ~uvstvo na
pravda ne se ra|a vo nas od pravdata {to nie ja dol`ime, tuku od pravdata {to
ni ja dol`at.
1246
^ovekot e dobar kon drugite samo zatoa {to saka tie da mu vratat
so dobro: toj ne gi povreduva drugite samo zatoa {to ne saka da bide povreden
([openhauer).
1247
"Na edna li~nost mo`ebi ne í se potrebni dobrodetelite na drugite,
me|utoa sekoga{ }e í bide potrebno tie da ne í na{tetuvaat. Na toj na~in
moralnite na~ela koi go za{tituvaat sekoj poedinec da ne go op{tetat drugite,
bilo neposredno bilo so toa {to }e go popre~uvaat vo negovata sloboda
samiot da raboti na svoeto sopstveno dobro vo isto vreme se takvi na~ela koi
nemu samiot najpove}e mu le`at na srce i za ~ie rasprostirawe i primena so
zbor i delo toj ima najgolem interes. Dali edno lice e sposobno da egzistira
kako ~len vo zaednicata na ~ove~kite su{testva, toa se proveruva i doka`uva
so toa {to toa im se pridr`uva, za{to od toa zavisi dali }e bide {tetno ili
664