Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

vuva i {iroka diskreciona vlast na sudijata. 1562
Vo ovaa smisla, pokraj ve}e ka`anoto vo "Nikomahova etika",
Aristotel vo "Retorika," go veli i slednovo: "O~igledno e deka ako
pi{aniot zakon e vo sprotivnost so predmetot za koj se rasprava, toga{
treba da se pribegne kon op{tiot zakon i kon onie popravi~nite i
popravednite. O~igledno e i toa deka stavot da se sudi onaka kako {to
nekoj najdobro misli ne obvrzuva vo site mo`ni prigodi da se polzuvaat
samo pi{anite zakoni. O~igledno e i toa deka pravi~noto zasekoga{
ostanuva i ne se menuva, kako i op{toto pravo, za{to e spored
prirodata, dodeka pi{anite zakoni ~esto se menuvaat: zatoa i se ka`uva
ona vo "Antigona" na Sofokle - imeno, taa vo odbrana veli deka go
zakopala brata si navistina sprotivno na Kreontoviot zakon, no ne
nasproti nepi{anoto pravo. 1563 O~igledno e i toa deka pravednoto e
ne{to vistinsko i polezno, no ne i ona koe se ~ini takvo: kako {to ne
e vistinski i polezen nitu pi{aniot zakon, za{to ne ja ispolnuva zada~ata
na zakon. O~igledno e i toa deka sudijata e kako nekoj procenuva~
na srebro, ~ija zada~a e da go odvoi ona {to e la`no pravedno od
ona {to e vistinski pravedno. O~igledno e i toa deka karakteristika
na podobriot ~ovek e da go polzuva i da mu se podlo`i na nepi{aniot
otkolku na pi{aniot zakon. Taka treba da se postapi i ako zakonot e
vo nekakva sprotivnost so drug, ve}e sproveden zakon ili vo sprotivnost
so sebesi: kako koga nekoj zakon propi{uva deka site dogovori se
obvrzuva~ki, a drug, pak, zabranuva sklu~uvawe dogovori sprotivno na
zakonot. A ako zakonot e dvosmislen, toga{ treba da se izmeni i da se
vidi na koj na~in treba da se tolkuva za da í soodvetstvuva na primena-
1562
Ibid, str. 276.
1563
Glavni likovi na ovaa treagedija se Kreont i Antigona. Kreont e
oli~enie na zloto, vladetel koj e vrzan za ovozemnite zakoni poradi koi go
kr{i bo`iot zakon. Antigona e pretstavnik na dobroto, koja ne misli tolku
za sebe, kolku {to misli za bo`jite zakoni poradi koi gi kr{i ovozemnite,
pozitivni zakoni. Prikaznata nakuso odi vaka: Vo bratoubistvena vojna zaginuvaat
dvajcata sinovi na Edip; Eteokle i Polinik. Me|utoa, tie zaginuvaat
na razli~ni strani. Poradi toa, vladetelot na Teba - Kreont nareduva za
edniot od niv da se izvr{i pogreb so site dr`avni po~esti, a drugiot - Polinik,
kako dr`aven neprijatel da ostane nepogreban. Me|utoa, Antigona i pokraj
zakanata so smrtna kazna vr{i simboli~en pogreb na Polinek (go poipuva
mrtvoto telo so prav i go izvr{uva voobi~aeniot obred) poradi {to Kreont
ja zatvora vo kralskata grobnica. Antigona tamu izvr{uva samoubistvo, a po
nea istoto go pravi i nejziniot verenik Hemon - sin na Kreont. Vedna{ potoa,
smetaj}i deka Kreont e vinoven za smrta na nejziniot sin, samoubistvo
izvr{uva i Euridika - soprugata na Kreont. Po seto toa Kreont ostanuva da
strada poradi svojata odluka koja proizleze od sudirot me|u negovata kralevska
dol`nost da izdade naredba spored pozitivnite propisi i ~ove~kata moralna
dol`nost da gi po~ituva prirodnite (nepi{ani, bo`enski) zakoni.
824