Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

vek {to silno e zaquben ili netrpelliva `elba za odmazda 838 - site tie
strasti ja oddr`uvaat voljata vo postrojana i napregnata sostojba.
Koga voljata taka e naso~ena, taa voop{to ne mu dopu{tana razumot da
go napu{ti toj predmet, tuku neprestano gi vrabotuva site misli na
duhot i mo}ta na teloto kon taa cel, za{to odlukata na voljata e pod
vlijanie na taa vrhovna neprijatnost se dodeka ovaa trae. 839
Ona {to, me|utoa, posebno e zna~ajno za Lok e negovoto doka`uvawe
na faktot, za koj za `al i denes postojat sprotivni mislewa, deka
pravdata e daleku od toa da bide vrodena, kako {to toa, vpro~em e slu-
~aj i so site drugi moralni pravila. Pravdata i po~ituvaweto na dogovorot,
veli Lok, se toa so koe pove}eto lu|e se soglasuvaat. Se smeta
deka toj princip se prostira duri i vo gnezdata na kradcite, i vo dru-
`inite na najgolemite razbojnici. Duri i onie koi ja otfrlile humanosta
od sebe sepak me|usebno ja odr`uvaat verata vo pravilata na pravdata.
Jas dozvoluvam deka onie {to se nadvor od zakonot taka se odnesuvaat
me|u sebe, no pritoa tie ne gi sfa}aat principite kako da se
vrodeni prirodni zakoni. Tie niv gi praktikuvaat kako pravila {to
soodvetstvuvaat na nivnite sopstveni zaednici. No, nevozmo`no e da
se zamisli deka pravdata kako prakti~en princip e usvoena od toj {to
se odnesuva najkorektno kon svojot drugar sopatnik, a vo isto vreme go
ograbuva i go ubiva prviot ~esen ~ovek {to }e go sretne. Pravdata i
vistinata se voobi~aeni vrski na op{testvoto, i zatoa duri i odmetnicite
i razbojnicite, koi raskinale so siot drug svet moraat da ja
odr`uvaat doverbata i pravilata na ednakvosta pome|u sebe, oti inaku
ne bi mo`ele da opstanat zaedno. No zarem nekoj }e re~e deka onie koi
`iveat od izmama i grabe`, imaat vrodeni principi na vistinata i
pravdata koi gi priznavaat i prifa}aat. 840 Pravdata e op{to odobrena
ne zatoa {to e vrodena, tuku bidej}i e korisna (polezna). Ottuka, pri-
838
Vo ovaa smisla Lok go naveduva plemeto Tupinambo ~ii ~lenovi
smetaa deka }e odat vo rajot ako sekoga{ ja izvr{uvaat odmazdata i ako izedat
{to pogolem broj od svoite neprijateli, Ibid, str. 52.
839
Ibid, str. 268.
840
Vo ovaa smisla toj istaknuva deka moralnite pravila imaat potreba
od dokaz: ergo, tie ne se vrodeni. Ottamu, ako najcvrstoto moralno pravilo
i temelot na sekoja op{testvena doblest, "deka ~ovekot treba da postapuva
onaka kako {to bi sakal kon nego da postapuvaat" bide postaveno pred nekoj
{to nikoga{ ne ~ul za toa pravilo, a sepak ima sposobnost da ja razbere negovaat
smisla, zarem toj ne bi mo`el bez bilo kakov apsurd da pra{a za pri~inite
zo{to? I zarem toj {to mu go predlo`il spomenatoto pravilo }e bide
obvrzan da ja iznese negovata vistinitost i razumnost? Ova jasno poka`uva
deka praviloto ne e vrodeno, oti ako be{e takvo za nego ne }e be{e potreben
dokaz, tuku lu|eto bi morale (barem koga }e go ~ujat i razberat) vedna{ da go
prifatat i da se soglasat so nego kako so edna bespogovorna vistina vo koja
~ovekot bez nitu edna pri~ina ne mo`e da se somneva. Ibid. str. 79.
441