Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)
21.11.2015 • Views
Share Embed Flag

Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
zoransulejmanov

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

START NOW

ivno taka {to gi ubivale i jadele. 1171 Prikaz<strong>na</strong>ta za "prviot zlostor vo<br />

istorijata <strong>na</strong> op{testvoto" <strong>na</strong>tamu prodol`uva vaka: pretpostavka e<br />

deka mnogu vreme pomi<strong>na</strong>lo dodeka bra}ata se raspravale za <strong>pravoto</strong> <strong>na</strong><br />

prioritet, t.e. za <strong>pravoto</strong> <strong>na</strong> <strong>na</strong>sledstvo so ogled <strong>na</strong> toa {to sekoj sin<br />

<strong>na</strong>stojuval da go zazeme mestoto <strong>na</strong> tatkoto. Razbirlivo e deka toa z<strong>na</strong>-<br />

~elo dolg period <strong>na</strong> bratoubistve<strong>na</strong> voj<strong>na</strong>, a taa sostojba Rif ja tolkuva<br />

<strong>na</strong> sledniov <strong>na</strong>~in. Se poka`a deka op{testvoto bez tatko ne mo`e<br />

dolgo da opstoi. Bile neophodni novi vidovi <strong>na</strong> sopirawe za da se predupredi<br />

haosot <strong>na</strong> samoubistvenoto i ubistvenoto tr~awe kon prijatnoto.<br />

Su{testvata <strong>na</strong>jposle postignuvaat soglasnost kako treba <strong>na</strong>tamu<br />

da se postapi - toa za Frojd e prviot "op{testven dogovor" i voedno<br />

prviot oblik <strong>na</strong> op{testve<strong>na</strong> organizacija. Voj<strong>na</strong>ta <strong>na</strong> potomcite zavr{uva<br />

so obo`uvawe <strong>na</strong> mrtviot tatko i so socijalizirawe <strong>na</strong> ~uvstvoto<br />

<strong>na</strong> vi<strong>na</strong> kaj bra}ata. Dogovorot vo su{ti<strong>na</strong> se sostoel vo otka`uvawe<br />

od instinktivnite streme`i i priz<strong>na</strong>vawe <strong>na</strong> zaemnite obvrski<br />

(samo`rtvuvawe). Bilo kako bilo, kulturata <strong>na</strong>stanuva poradi otka`uvaweto,<br />

a spom<strong>na</strong>toto samo`rtvuvawe go oz<strong>na</strong>~uva po~etokot <strong>na</strong> li~nosta.<br />

1172 To~kite <strong>na</strong> dogovorot, pak, se proglaseni za nepovredivi svetosti<br />

i vo toa Frojd go gleda za~etokot <strong>na</strong> moralnosta i pravdata. Toj<br />

<strong>na</strong>tamu dava objasnuvawe od koe se gleda deka tatkoviot tabu gi <strong>na</strong>vel<br />

sinovite da se otka`at od svojot ideal da go zazemat negovoto mesto i<br />

da gi zadr`at svojata majka i sestra za sebe. Takviot tabu za rodoskver-<br />

1171<br />

Dokaz: sli~no im se slu~uva i <strong>na</strong> primitivcite vo <strong>na</strong>{e vreme -<br />

deca koi vo svojata fantazija go ubivaat svojot tatko i go jadat i <strong>na</strong> toj <strong>na</strong>~in<br />

go otko~uvaat mehanizmot <strong>na</strong> identifikacijata so svojot tatko. Frojd z<strong>na</strong>~i<br />

smeta deka osnov<strong>na</strong>ta poenta e vo toa deka filogenetski i ontogenetski mehanizmot<br />

<strong>na</strong> identifikacija ima isti motivi. Osven toa, damne{nite pradedovci,<br />

tokmu kako i sovremenite po ubivaweto <strong>na</strong> tatkoto <strong>na</strong>stojuvaat da go zazemat<br />

negovoto mesto, i <strong>na</strong> toj <strong>na</strong>~in, makar nesvesno, gi prezemaat negovite<br />

gledi{ta za dobroto, odnosno zloto. Taka <strong>na</strong>stanuva va`<strong>na</strong> prome<strong>na</strong> vo li~nostite<br />

<strong>na</strong> lu|eto, a spom<strong>na</strong>tiot "kanibalisti~ki akt <strong>na</strong> sinovite," Frojd go tolkuva<br />

kako "obid da se obezbedi identifikuvawe so tatkoto" preku inkorporirawe<br />

<strong>na</strong> eden negov del. Samoto ubistvo bilo da e vistinsko ili vo fantazijata<br />

e sledeno so `alewe i ~uvstvo <strong>na</strong> vi<strong>na</strong> i <strong>na</strong> krajot doveduva do izdigawe <strong>na</strong><br />

tatkoto {to podoc<strong>na</strong> frojd go iskoristi kako dokaz deka "bogovite se deifikovani<br />

lu|e." Popovi}, B. Istorija moralnosti, psihoa<strong>na</strong>liti~ko tu<strong>na</strong>~enje, Ideje, Beograd,<br />

1976/4-6, str. 98-99.<br />

1172<br />

Buntot protiv avtoritetot brzo preras<strong>na</strong> vo nova obvrska - vo `rtvuvawe<br />

<strong>na</strong> sopstvenite `elbi koi sinovite sami sebesi si ja <strong>na</strong>met<strong>na</strong>le bez<br />

prisustvo <strong>na</strong> tatkoto. Vo toa ~uvstvoto <strong>na</strong> vi<strong>na</strong> ja odigralo <strong>na</strong>jva`<strong>na</strong>ta uloga,<br />

a od nego proizleguva moralnosta. Civilizacijata zapo~<strong>na</strong>la koga tatkoviot<br />

tabu sinovite si go <strong>na</strong>met<strong>na</strong>le sebesi i koga vo dejstvo stapilo potisnuvaweto<br />

za smetka <strong>na</strong> grupata. Vakviot <strong>na</strong>~in <strong>na</strong> `rtvuvawe <strong>na</strong> sopstvenite interesi<br />

zaradi zaednicata voedno go oz<strong>na</strong>~i i po~etokot <strong>na</strong> li~nosta. Ibid, str. 107.<br />

615

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!