Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

odata osobeno go istaknuva{e Ruso pri opredeluvaweto na zakonot
kako izraz na op{ta volja. 1636 Vsu{nost, individualnata sloboda kako
sloboda od tu|a samovolja edinestveno e mo`na pod vladeewe na op{ti
zakoni. Za{to, kako {to toa pobornicite na vladeeweto na pravoto
obi~no go istaknuvaat, dokolku im se pokoruvame na zakonite kako na
op{ti apstraktni normi koi se dadeni nezavisno od toa na koi poedine~ni
slu~ai }e bidat primeneti, nie ne sme pot~ineti na ni~ija tu|a
volja i samovolja i ottamu ostanuvame slobodni. Vladeeweto na pravoto,
me|utoa, ne e mo`no dokolku ustavot i zakonot na nekoja politi~ka
stranka ili na li~nost mu davaat kakov i da e monopol na vlast ili
isklu~itelna polo`ba. 1637
2 0 Pravna predvidlivost pretstavuva donesuvawe zakoni koi se
vo soglasnost so o~ekuvawata na pravnite subjekti i nivnata mo`nosta
da gi presmetuvaat svoite potezi na pazarot.
3 0 Pravna stabilnost postavuva barawe zakonite da ne mo`at da
se menuvaat sekoj moment i na toj na~in da gi naru{uvaat legitimnite
o~ekuvawa na gra|anite. Toa e na~eloto spored koe pravnite akti da
bidat postojani, odnosno vo niv da ne se pomestuvaat nestabilni
pravila za koi }e ima potreba od nivno postojano menuvawe. So drugi
zborovi, pravnata sigurnost bara podolgoro~no va`ewe na pozitivnoto
pravo, a ne pravo koe e lesno podlo`no na promeni. Ottamu, pravnata
sigurnost mo`e da dovede do toa, iako izgleda paradoksalno od nepravo
da nastane pravo, fakti~kite sostojbi koi traat dolgo da stanat
pravni. Taka odr`uvaweto vo gra|anskoto pravo u`iva pravna za{tita
bez ogled na toa {to ne se zasnova vrz pravna osnova. Isto kako kaj
odr`uvaweto so izminuvawe na odredeno vreme i kaj zastarenosta fakti~kata
sostojba se pretvora vo pravna. Za da se ostvari pravnata sigurnost
i odreden spor na kraj sepak da se zavr{i duri i pogre{nata
presuda dobiva pravosilnost.
4 0 Osnovna pretpostavka za pravniot mir vo sproveduvaweto na
1636
"Koga velam deka predmetot na zakonot sekoga{ e op{t, pod toa podrazbiram
deka zakonot go posmatra podanikot kako edna celina, a dejstvijata
gi zema apstraktno. Nikoga{ ne go gleda ~ovekot kako poedinec, nitu dejstvieto
kako poedine~no, konkretno dejstvie. Taka, na primer, zakonot mo`e da
utvrdi deka }e ima privilegii, me|utoa, nikomu poedine~no ne mo`e da gi
dava. Zakonot mo`e da sozdade pove}e klasi na gra|ani, duri i da gi opredeli
osobinite koi im davaat pravo na tie klasi, me|utoa ne mo`e ovoj ili onoj
poedine~no da go svrsti vo niv. Toj mo`e da ustroi monarhiski oblik na vladeewe
i nasledno pravo na prestolot, me|utoa ne mo`e da go izbere kralot,
nitu da imenuva kralska dinastija. So eden zbor, ni{to {to se odnesuva na
poedine~niot predmet ne spa|a vo funkcija na zakonodavnata vlast." Ruso,
@an-@ak, Za op{testveniot dogovor, Kniga II, Glava VI.
1637^avo{ki, K. Partiska dr`ava kao poricanje vladavine prava, Pravna dr`ava,
Beograd, 2001, str. 117-118.
872