Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

vawe na porivite, me|utoa ne zatoa {to toa e op{to svojstvo na sekoja
doblest, tuku zatoa {to vistinskiot razum spored koj doblesta sekoga{
se rakovodi, vo nekoi doblesti propi{uva mera kon koja treba da
se pridr`uvame, a vo nekoi nî pottiknuva vo najgolema mera. Taka, ne
mo`eme premnogu da go po~ituvame gospod. Tie praznoverija ne gre{at
vo toa {to gospod treba da se po~ituva, tuku {to go po~ituvaat naopaku.
Ne mo`eme, isto taka, preterano da se stremime nitu kon ve~nite
dobra, ni od ve~nite zla preterano da se pla{ime. (Ottamu, Galie so
pravo rekol deka ima mnogu ne{ta na {to ispolnetosta ne im se ograni~uva
so nikakvi granici, pa dokolku takvoto ne{to e pogolemo i poopasno
do tolku e povredno za pofalba. Po dolgo raspravawe za afektite
Laktancie veli: Mudrosta ne se sostoi vo sopirawe na afektite,
tuku vo nivnite pri~ini, za{to tie se pottiknuvaat odnadvor. Na samite
afekti ne bi trebalo da im se nametnat uzdi, za{to i pri najgolemo
zlostorstvo mo`at da bidat mnogu slabi, a i bez zlostorstvo mnogu
silni. Podgotven sum mnogu da go cenam Aristotel, me|utoa so onaa
sloboda koja i toj samiot vo streme`ot kon vistinata si ja dopu{til
sprema svoite u~iteli." 765
7. BIOLO[KO-RACIONALISTI^KA KONCEPCIJA ZA
PRIRODNOTO PRAVO
Biolo{ko-racionalisti~kata koncepcija na prirodnoto pravo
se razviva vo nau~nite dela na mnogu filozofi koi sleduvaat po Grocius,
osobeno od strana na Tomas Hobs (1588-1679), 766 Xon Lok (1632-
765
Grocius, H. op. cit. str. 244-245.
766
Svoeto prvo delo Hobs go narekol "Za gra|aninot," a podocna go
izdal pro{ireno pod nazivot Levijatan ili za gra|aninot i crkovnata vlast.
Negoviot osnoven princip be{e - pravedno e seto ona {to go bara samoodr`uvaweto.
Me|utoa, ottamu {to ne mo`e da se odredi {to mu e potrebno na ~ovekot
za samoodr`uvawe, spored Hobs, sekoj ima pravo na sî. Od ova se ra|aat
najgolemite kav|i i kolizii, za{to lesno mo`e da se slu~i dvajca da sakaat da
prisvojat eden predmet, pri {to ni edniot ni drugiot ne otstapuvaat od svoeto
pravo. Posledica od toa e postojana vojna i toa pravedna, za{to se vodi
zaradi samoodr`uvawe. Ottamu pak, {to ovaa vojna na site protiv site ne
~ini, lu|eto mora da vospostavat mir. Od toa se izvlekuva sledniot zaklu~ok:
ne go naru{uvaj mojot nadvor{en mir, za{to taka si dogovoril. Sterija-PopoviÊ,
J. Navedeno spored Perovi}, S. Pravo na slobodu i prirodno pravo. Za
ostanatite idei vo odnos na prirodnoto pravo na Hobs vidi pove}e: Strauss, L,
Prirodno pravo i istorija, str. 126-151, XuriÊ, M. Motivi Hobsove politi~ke teorije,
Anali Pravnog fakulteta u Beogradu, 1956/5. Primorac, I. op. cit, str.
167-190, Tadi}, Lj. Filozofija prava, str. 81-82 i sekako negovoto delo Levijatan,
Kultura, Beograd, 1961.
413