09.08.2015 Views

Časopis Maćicy Serbskeje 1885

Časopis Maćicy Serbskeje 1885

Časopis Maćicy Serbskeje 1885

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Wo wšelakich słowach serbskeje biblije. 129Wot frequentativneho ‘nadźijować = nadźejować’ mamy jeno ad¬verbialiski transgressiv njenadźujcy = njenadźijujcy (wideralles vermuthen). — ‘So nadźeć’ poznamjenja po słowje tak wjelekaž ‘so na něšto dźěłać (so na něšto twarić) we přenjesenej mysli(sich auf etwas hinaufarbeiten, hinaufbauen in übertragenemsinne), so horje dźěłać (sich emporarbeiten), so w myslenju zbě¬hać, pozběhować (sich in gedanken emporheben)’, a wotpowjedatak 1. němskemu ‘hoffen (sperare)’, a 2. druhdy němskemu ‘ver¬muthen (suspicari, opinari, tukać, za to měć)’.η. Tež wot słowjesa ‘so dźeć’ móžemy sebi zestajenku sonadźeć wutworić. Ta rěka tak wjele kaž ‘so dosć dźeć, so wjeledźeć’: n. př. mi je so wjele rjaneho nadźało, ale małe je so do¬pjelniło (mir hat in menge schönes geträumt, aber wenig hatsich erfüllt).. Wot zestajenki ‘za-dźěć’ (versetzen, verlegen, verrammeln),kotraž je so zastariła, mamy iterativnu a durativnu twórbu za¬dźěwać (hindern).i. Jendźelske do (čit. du) a němske thu-n je identiskez našim słowjesom ‘dja-ti, dźe-ći’. Němske thun pak ma druhdymóc ‘połoženja, kładźenja’: n. př. ein tuch umthun (t. j. umlegen).§ 2. 3. Mójz. 13, 24 so čita: Hdyž so něchtó na koži přiwohenju wožnje, a to wopalene znamjo čeŕwjene abo běłe je ...1. Woteznate je słowo wožnje, runjež so tudy lóhko zhóda,što dyrbi na sebi měć. Delnjołužiski přełožk poskića: Gaž seněcht tu kožu při hognju sparijo atd. atd.; čěski: Tělo, na jehožkůži byla by spálenina atd.; pólski: Takže ciało, na któregoskórze była by sparzelina od ognia atd.; a němski: Wennsich jemand an der haut am feuer brennet atd. Tak widźimy,so dyrbi ‘wožnje’ tak wjele być kaž spari, spali, brennt.2. ‘Wožnje’ je zjawnje zestajenka (wo-žnje). Słowjeso žen-ti,žeti, žeć (praes. žen-ú abo žnu) poznamjenja ‘palić’. To dopo¬kazuje so přez starobołharski wěcnik žę-lo, to je žen-lo, po našejrěči ‘žahadło (aculeus, stimulus, ΈΝΤ ОΝ, stachel)’. Korjeń ‘žen-’je tak wjele kaž ‘kałać, palić, žahać, wožahać’.3. Korjeń ‘žen-’ klinčeše něhdy gen- pola Grichow ken-:ΈΝ-Τ ОΝ = žę-lo. Łaćanske (grichiske) wukónčenje ‘-trum(-tron)’ je so we słowjanšćinje takle spřeměnjało: -tro – -dro —

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!