vodnikovspomenik00vodn

:
!
!
'""
:
113
Kmalu po tem je moral prijeti za težko pastirsko
palico; poklicali so ga najprej za kaplana v
Cajnce blizo Celovca. Bil je zvest pastir svojim
ovcicani, sama prijaznost v obhoji, in njegovo dobro
serce mu je sijalo iz oi in govora. Zalo so ga
ljubili in astili mladi in slari, siromaki in bogati.
Ta vdanost in ljubezen „Canske gmajne« do njega
ga je napolnovala z veliko radostjo in zadovoljnostjo,
kakdr sam poje
Ti si me razveselila,
Dala moj'nm sercu moc,
Zadovoljnost v mene vlila.
Je bil deii hoK) hla je no. — in dalje
Al' so pele serca strune
Od ljubezni
sladnosli.
Tak' sini še per lui lune
util sterd prijaznosti. —
Tuki društvo Muz stanuje,
Gracije se suejo,
Sam Apolo tu kraljuje
Njega citre slišimo. —
V mestnem .sumu Celovškem, kamor je bil
pozneje prestavljen za kaplana, je njegova muza
slovenska berž ko ne popolnoma umolknila. Nastopil
je polje ljudskega poduka in polje jezikoslovno,
ktero je marljivo obdeloval do poslednjih dni. Njegovi
spisi so
A) Zber lepihvukov za slovensko mladino.
V Celovcu 1814. Obsega mnogo lepih
podukov, pobožnih pesmic, kratkih povestic in
nekoliko basen Ezopovih.
B) Sadjar eja. V Celovcu 1817. Poslovenjena.
C) Molilne bukvice za otroke. Tudi v
Celovcu 1817.
V sredi lepe naliire in v drušnji dragih prijatlov
je vživljal Jarnik v Cajnah dni srene in
vesele ; zalo so mu ostale vse žive dni posebno
ljube in prijetne. Težko se je loil v drugi polovici
leta 1809 od ljube »anske gmajne«:
Samo vera ga tolaži:
V moje serce prav globoko
Si ti ljuba vtisnjena,
Saj pove ti moje oko.
Da ne boš pozabljena
Letž naju solze briše,
Vzdigne megle žalosti,
V barko upanja nam piše.
Goni jo k veselnosti.
Prijetne in serne ure v Cajnah so zbudile
^*''^'"^ njegovih poezij je ostala v rokopisu. Potudi
strune njegovega serca. Nikdar se niso gla-
1
D) Jedro keršanskih resnic, zbranih iz
sv. pisma. V Celovcu 1820.
E) Sammlung solcher altslavischer
W o r t e r , w e 1 c h e i m h e u t i g e n w i n d i-
schen Dialekte noch kraftig fortleben.
V Celovcu 1822.
F) V duhu katolške cerkve mole kristjan.
Poleg Hohenloha poslovenil U. Jarnik.
V Celovcu 1822.
G) V e r s u c h e i n e s E t y m o 1 o g i k o n s d e r
s I o v e n. M u n d a r t in 1 n n e r - O e s t e r-
reich. V Celovcu 1832. To je njegovo najimenitniše
delo, kar je bilo tiskanih. Vse druge dela,
ako odštejemo še nekoliko zgodovinskih, etimologinih
in nekterih starinskih soslavkov v »Karintii«,
•'*^'^'"° J*" obžalovati, da ni mogel na svitlo spraviti
sile tako milo, kakor ravno v letih 1808 in 1809 '^^'^'''S''' ^^1'^?.^» nem ško-slo venskega bev
Cajnah in deloma še pod Kernosom, kamor sednjaka, kterega je bil po mnogoletnem trudu
je
bil prestavljen , kakor priajo sledee besede v
pesmi: »Moj sedajni kraj«:
Za herbtarn je skalna gora,
Pravi se Kernos pri nas.
Je za špice (?) 'na podpora
In za pevca pa Parnas.
Spodaj 'zvira Hipokrene,
isti zvirk za pevce vse.
Belkaste on pluje pene,
Umnost pev'c iz njega p'je.
pripravil za natis. Bile so že tiskane štiri pole,
ko se tiskar in založnik ustraši visocih stroškov,
ki bi jih bilo prizadjalo delo obširno; natiskovanje
se je ustavilo in rokopisne pole so se raznesle in
pozgubile. Samo nekoliko se jih še hrani v druživu
zgodovinskem v Celovcu. V arhivu tega druživa
se nahaja tudi terdo v papir vezan rokopis v e-
tertini, ki je obsegal na 161 straneh njegove »mnogotere
piesme« s pristavkom dneva in ure,
kedaj so bile zložene in zapisane. Pa žali Bog!
ga manjka ve kot polovica. Vsi lisli od zaetka
do strani 121 so izrezani in prej ko ne vkonan
"Cf^'SN'