29.10.2014 Aufrufe

vodnikovspomenik00vodn

vodnikovspomenik00vodn

vodnikovspomenik00vodn

MEHR ANZEIGEN
WENIGER ANZEIGEN

Erfolgreiche ePaper selbst erstellen

Machen Sie aus Ihren PDF Publikationen ein blätterbares Flipbook mit unserer einzigartigen Google optimierten e-Paper Software.

!<br />

— 232<br />

hotel cez ozidje na Turke planili, lak gre naprej<br />

pred svojimi trumami povclnik, — tak kakor plam<br />

pred požarom.<br />

Al kar na enkrat zažvižga od turške<br />

strani sirupena pšica, zasadi se v serce — ah povel-<br />

pa pred vami e planiti na sovražnika in zmagati al<br />

nika in vlije se iz pers mu potok rudeee kervce junaške.<br />

— Trenut in trenut še — in sruši se njegovo<br />

telo — in skupi njegova duša v neho. — Kakor urna<br />

strela prešine tamne oblake in razkadi jih, tak kona<br />

smert verloga zapovednika pogum krisljanskih branivcov.<br />

Preplašeni begajo. Strah in obup jih objema.<br />

Nobeden vec ne misli na zmago. Turci to viditi<br />

pomnože svojo silo in hujše vdarijo na Lemno brez<br />

— povelnika, na trumo brez — duše. Zgubljena je<br />

Lemna, e božja milost ji ne pošle rešitve.<br />

Polastil se je sovražnik na mnogih sfranih braneega<br />

ozidja, in žo tresejo se vrata poglavitne od<br />

sile, ki si hoe pridobiti vhod.<br />

Al kakor nebeška prikazen stopi na enkrat med<br />

oplašene vojake krasna devica. Sernost ji vžiga<br />

rudee hca in preudna, nepremagljiva mo ji šviga<br />

iz plameih oes. „Marula !« zavpijejo vsi vojaci<br />

kakor iz jednoga gerla. „„Marula sim, Marula, lici<br />

vašega junaškoga zapovednika in vredna em biti<br />

svojega oeta !«« Ree, verze raz sebe poverhno<br />

deviško obleko, oilene bojno halo vmorjenoga oeta,<br />

pokrije s teško elado zlatolasno glavico in sgrabi z<br />

nježno desnico sabljo, ki je z njo oetova roka vodila<br />

trume vojakov v zmago slavivno.<br />

Krepko jo zasue,<br />

stopi pred trumo vojšakov, in nagovori jih stermi e:<br />

»Junaci! bralje! Slavjani ! Ne tamnite slave naroda!<br />

Pred vami stoji šibka, boja ne navajena deklica, —<br />

pasti! Gotovo vam ni volja, da prekosi v hrabrosti<br />

vas, vojake — junake ! — Skazite se junake ! duh<br />

vmorjenoga oeta nas vodi, pogum njegov me navdaja!<br />

Za mano na vraga!«"<br />

Kakor se dvigne severna sapa, in pritisne v<br />

oblake ob uri soparni na nebu sobrane, ter jih razžene,<br />

da se razmegli neba obok in sonce spet svojo<br />

mo zadobi, tak spodijo te besede sirah in obup iz<br />

serca vojakov. Hujše in silneje se veržejo na sovražnika.<br />

Ponovljena mo jim navdaja serce. Vname<br />

se strašen boj. Turci vdarijo zopet na mesto; —<br />

Lemnjani se veržejo iz mesta na plan, kjer je sovražnikov<br />

in smerli strašen objem. Puli vmorjenoga<br />

vodnika napolnuje kersljane — in z njimi je božja<br />

pomo. Zdaj pridejo kersljanov nove trume v pospeh<br />

in zajamejo za Iierbtom preplašene Turke. Njih pogum<br />

spremeni se v slrali, njih napad v pobeg, in njih<br />

zmaga — v pogubo. Premagani so in zmaga je s<br />

kerstjani.<br />

Lemna je prosta<br />

Pred terdnjavo leže kupi vmirajoih in mertvih,<br />

polomnjeno orožje in razbit polomescc na okervenih<br />

tleh, — v Lenmi se razlegajo pesmi zmagovavcev, i<br />

bliska ponosno se križ v sonni svitlobi.<br />

To je storila hrabra Marula — Slavjanka. —

Hurra! Ihre Datei wurde hochgeladen und ist bereit für die Veröffentlichung.

Erfolgreich gespeichert!

Leider ist etwas schief gelaufen!