Sie wollen auch ein ePaper? Erhöhen Sie die Reichweite Ihrer Titel.
YUMPU macht aus Druck-PDFs automatisch weboptimierte ePaper, die Google liebt.
—<br />
Peter Hicinger:<br />
Pregled Vodnikovih pesem.<br />
-e/3e?sgsi®e«<br />
gf^odnik se po pravici imenuje mojster slovenskih<br />
pesnikov. Imel je prednike, pa njih imena<br />
so pozabljene; imel je verstnike, pa nobenemu pevska \vort. Tudi »Petje v naših ljudskih šolah« v »Zgodnji<br />
žila ni tako mono bila; imel je, in ima še nasled-<br />
Danici« 1. 1836, str. 202). Narodne slovenske pesmi<br />
nike, pa bolj ali manj obilno je on budil vse, in je pervi zael oznanovati gospod Matija Kastelic<br />
po njem si povzemajo pesniskeg^a duha.<br />
Kadar se ree, da so imena Vodnikovih prednikov<br />
pozabljene, se mora sicer beseda prav razumeti.<br />
Imena pesnikov so res vejidel pozabljene,<br />
pa niso pozabljeni mnogoteri njih pesniški izdelki.<br />
Slovenski narod ima namre lep zaklad ljudskih<br />
ali narodnih pesem, ki se smejo verstiti med<br />
enake speve druzih narodov. Nektere take pesmi<br />
segajo celo v daljne ase, ko se je keršanstvo še<br />
borilo s paafanslvom , druge so iz slavne dobe turških<br />
vojsk, ko je bila vsa slovenska zemlja kakor<br />
eno taboriše, polno bojne priprave, krepkih vojakov,<br />
in junaškega duha; druge so prosti ali šaljivi<br />
popisi sveta in njegovih zgodeb, dostikrat po domišljii<br />
nekdanjega asa, ki je vedil še za deveto deželo;<br />
druge so glasovi zveste Ijubave ali sree zakonske,<br />
pa zadosti razline memo poznejih spevov<br />
tacega obsežka, ki so bolj plujega, mnogokrat tudi<br />
spaenega duha; druge zopet se tiejo marsikterih<br />
starih narodskih šeg, na pr. kolede,<br />
ženitve, pokopa;<br />
še druge so prijetne legende, ki svete zgodbe spe-<br />
svoje matere, so v Vodniku pred drugim obudile<br />
vajo v duhu pobožne domišljije. (Primeri „Volkslieder<br />
aus Krain« von A. Griin. Leipzig, 1830. Vor-<br />
v »ebelici«; dalje so jih nabirali in izdajali gosp.<br />
Stanko Vraz v Zagrebu 1839, gosp. Emil Korilko<br />
in za njim neimenovan izdajavec v Ljubljani,<br />
1839 do 1844, gosp. Anton Janeži v Celovcu,<br />
1851; mnogotere so naznanile tudi »Novice.« Pri<br />
vseh tacih spevih so neznani njih pesniki kakor<br />
pervi lastniki, in pesmi se štejejo za narodne ali<br />
ljudske, ker so lastina vsega naroda ali ljudstva.<br />
Pa tudi cerkvene svete pesmi ima slovenski narod<br />
iz starjega asa, in vejidel od neznanih pesnikov;<br />
mnogo tacih pesem je izvirnih, mnogo pa<br />
poslovenjenih iz latinskega in nemškega. Dasiravno<br />
marsikterim starim cerkvenim pesmam ni lasten pravi<br />
pesniški duh, se more vcnder spoznati, da velik del<br />
med njimi ima še vedno veliko ceno tudi pri manj<br />
olikani podobi. (Glej ,>Pctje v naših ljudskih šolah«<br />
v »Zgodnji Danici« 1. 1836, str. 201 in 202). Stare<br />
cerkvene pesmi slovenske je nabral i'i izdal gosp.<br />
Matija Majer v »Pesmarici cerkveni« v Celovcu 1846.<br />
Ravno ljudske pesmi, ki jih je slišal iz ust
Change language