vodnikovspomenik00vodn

:
veliko
j
kdor
|
- 224
III.
Nemške ete so plenile Horvalsko zemljo, in
1. „So 7x sopct Horvati pri nas, kakšni bes
njiii nosi Inksno daljno pol ?« t;iko lurnski stražar
achenski govori k svoji babki, ktera, ko od Horvatov
uje, vsa sirepce, ker njeni mož ji je bil
uilne stvari pripovedal od Horvatov, ktere je spoznal
na bojnem polji.
,>Starka 1 mora nekaj važnega bili, da v taki
huili zimi prijašejo ti junaci k nam«, tako ree
stražar, in ter pihne trikrat v srebcrni rog v znamenje,
da slavni "OSli pridejo.
Jahai na pol zmerznjeni sedijo na svojih kljusetab,
in sam vajvoda Porinn se komaj derži na
konji. Jašejo pred cesarsko palao, in ko cesar dobi
glas, da je vojvoda P o r i n a — njegov zvest zaveznik
— tako dale v budi zimi prijabal, mu sam
nasproti gre, in prav prijazno roko strese.
Gerdega aslilakomneža Porine pclja rez
Jlesca Oktobra ravno tistega leta je bil dervisoke
slopalnice v svojo sobano, in ko se je P o-
\
rina ogrel in žareim Rajnanom okreval, zane
j
cesarji govorili
^
vse pokonale z meem in ognjem, potem pa se
v svojo domovino podale. Velika množica nemške
vojske je poginila pomorom.
Ko so združene frankovsko ete nazaj šle, so
se Karniolci kteri so kraj gornje Soe in virov
Savestanovali,i^friulskenui Markgrofu B a 1 d e r i c h u
podvergli, tudi cdna stran Korolancov, kleri so
pervlje z Ljudevitom deržali.
Akoravno je boj nmiške vojske ni bil brez
vsega uspeha, tako vendar ni še bil mir skli-njen.
V mescu Sveanu leta 821 je nemški cesar
sopet poklical v Achen deržavni zbor, in mesca
Majuika so že sopet Iri armade pod razlinimi poveljniki
marširale proti Panonii.
Med tem umerje aslilakomni vojvoda P o r i n a,
njegov naslednik je postal na prošnjo naroda in s
privolenjcm nemškega cesarja njegov unukLadisla v.
^^^nj ^bor v Diedenhofenu, kamor so poveljniki
„p,„|y,, ^,^-^^^ p^^ia,; g,,„p ^ vojskinib uspehih,
-^-^^^ ^^ ravno mogli diili z velikimi bitkami —
»Prevzetni vojvoda Ljudevit nee spoznati pjp„p„jg hrovalske zemlje, to je bila vsa njihova
Vašega gospodarstva svetli in mogoni cesar! On gj.^^.j,
hoe vse Vaše zaveznike prevladali, in mogono
deržavo vtemeljiti. Prišel sem zato jaz Vaš zvest
zaveznik, da Vam oznanim Ljudevitovo verolomnost,
in da Vam svetujem mogono vojsko vrcditi,
klera bi v kratkem asi pokorila nezvesteža.«
Na ta prigovor sklene nemški cesar s tremi
vojskami nad L j ude vita iti, in hitro ko se je
mladoletje zaelo, in po planinah sneg zginil, se
Leta 822 je nemški cesar poslal novo vojsko
iz Italie proti Ljudevitu — ali slavni vojvoda
je bil že skoz pervešnje boje tako oslabljen,
da ni mogel vojske vkup spraviti, ktera bi obstala
pred silno vojsko Nemcov.
Zapustil je svojo poglavitno mesto Sisek in
se je podal na Seibsko. Prizadeval si je Serblje
pridobili za boj proti Nemcom — ali niso ga hotli
je edna vojska iz Italie skoz norenske planine, razumeli.
druga iz Saškega skoz Bavarsko in Korotansko, Edini patriarh mesta Grado je znal uvažavali
in trelja skoz iztono krajino in gornjo P a n o n i o
| osnovo viležkega vajvoda, in je celi as
proti
Ljudevitu gibala.
Ljudevit je skoro zezvedel kakšna mu se
grozi, in proti italjanski vojski pošle hrabrega kneza
Jaropluka, kteri jo je v savinski dolini potolkel
in nazaj v Ilalio spodil. Zvesto so mu pomagali
pri tej bitki korotanski Slovenci, klerim je tudi
vojske podpiral Ljudevit a pri zidanji terdnjav
s umetnimi tesarji in zidarji. —
IV.
1. »Kaj le sadaj že tri dni vsako no toliko
tuji jarem kervave žule delal. luic gori u gradu kneza L j u d e m i s 1 a , mora
Tretja nemška vojska je prišla prepozno za- prav imenitne goste imeli, ali saj mimo mojega
voljo dalnje poti, in ni mogla rez Dravo, le srednja hrama morajo vsi jahai, ali ne spomnim se, da bi
iz Sasov in iztonih Frankov obstojea je o pravi I bil proti gradu potuval. Samo edino lovee
dobi se Ljudevitu nasproti postavila, in po treh Je pred nekimi dnevi vprašalo, jeli da je knez Ljusrenih
bitkah rez Dravo stopila. Ljudevit jeldimisel doma*' — tako govori kmet Herkalomogel
nazaj v svojo mono Icrdnjavo potegniti.
I
v i, kteri je ravno podgradoin stanoval, svoji ženki.