vodnikovspomenik00vodn

— 225
ko na enkrat nekdo na vrala [)olcrka, in krii,
naj SL' nui odiirc.
„Kdo nima mira v lako globoki noi'?« se
obregne H e r k a 1 o v i
poglcdav.ši skoz okno.
„,>Jaz sem, jaz — Marko, inoš knezov, svetli
knez še tebe nicor hoe v gradu imeti.««
„Mene 1 ha, ha, ha", se Herkalovi debelo
zasmeje, „ootovo je sopet vlovil kasno golobico u
;
kletko, še slari nieršavec nima mira?«
„„Koliko jemeni znano,«« odgovori inoš, ,,„ima
knez plemenito zver u jami, in li moj dragi Herkalovi
si povabljen na koline.««
vpraša
»Kaj je vlovil — jelena 'i ali divjega meresca ?«
prav radovedno Herkalovi.
„„Vse plemenitejšo zver ^junaškega leva, kteri
je proti zviti kai branil svoje mlade — smelnega
orla, kteri je uil visoko letati svoje mlade.««
j,No — govori naravnost Marko! Reci, koga.
„„Znaj mi brate Herkalovi! — Prišel je
vera kot ubog begun k Ljudemislu preganjan
vajvoda Ljudevit. Pri Serbljih ni našel pomoi,
tudi ni bil tam varen, iskoil je toraj, in ko
ubog bera je potoval skoz Horvatsko, kteri je toliko
dobrega storil. Pred tremi dnevi pride k knezu L j u-
demislu, kteri ga hitro spozna. Prosi ga, naj ga
nekoliko dni hrani, ker je jako bolestan, ko se okreva
hoe k gradskemu patriarhu, naj ga priporoi abaši
montekasinskemu, ker slednje dni svojega življenja
hoe v samoti preživeti.
»»Moj gospodar ga prijazno prime, ali znaj
Herkalovi, njegova prijaznost je makinja, kolikokrat
sem ga slišal govoriti: taj kukavni Ljudevit
je kriv, da jaz nisem po smerti mojega brata postal
vajvoda, da bi ga vlovil, bi mu že pokazal kremplje
nemškega orla.
»»Dal mu je knez za prebivališe lepo sobo, pa
tudi stražare, da nemore nikamor, pa da bi ravno
nebilo stražarjev, oslabljene noge ga nemorejo nikamor
nesti. — Pa pojdiva, pojdiva dragi Herkalovi,
vem, da knez že nemirno aka.«« —
2. Bila je jasna jesenska no. Zvezde so se
pogosto vternjale, in daleko po širokem nonem svetu
spelavale. Mirna je bila vsa priroda, in vse je se
„Nu — sadaj sta tukaj, že nji ujem po stopniiti^—
dobro veer sosed! dal si me dolgo akati.«
„„Oprostite svetli knez,«« odgovori Herkalovi,
„„nisem mogel berzo. Vi znate svetli gospodine,
da imam bolestno babko, težko sem zapustil
dom, vendar — z im Vam zamorem poslužili?««
»Herkalovi poslušaj me, znam da ti si
zvest zaveznik naše rodbine. Glej vera se je pritepel
v moj grad pregnani vajvoda Ljudevit. Ti
znaš, da ga naš gospodar, mogoni nemški cesar erti,
ti tudi znaš, da pride pri cesarji ta v veliko milost,
kteri mu verolonmeža Ljudevita — razumiš me
Herkalovi, kaj hoem rei. —
»Glej Ljudevit je bolestan, ti dragi moj
Herkalovi sluješ daleko po domovini za naj
uenejšega vranika — daj Lj ude vi tu leka, da
mu po malem življenje izteka, ter pa napiši z svojo
roko, da je umeri na — pa kaj te uim, saj ti si
modra glavica, in me dobro razumiš.«
»»Manile se! sjajni knez,"« prav resno Herkalovi
odgovori, »»Junaka, kterega se neti je
upal lotiti sovražni me naj bojnem polji, tudi jaz se
ne lotim — z Bogom!««
To s krepkim glasom izgovorivši, naglo odide
Herkalovi nazaj v svoje stanovališe.
3. Solnno kolo se ravuo valja v neskonnem
zraji in pervi njegovi žari vderejo ostro, kakor blisk,
skoz visoke gradske okna.
Po dolgem raztegnjen, ino še ves obleen je
ležal knez Ljudemisel na dolgi klopi, in ko
solnni žarovi padnejo na njegovo lice, se zdrami,
in zakrii »ogenj, ogenj !«
Vendar se kmali zezve in pomiri. —
Poklie svojega inoša, in mu veli ogenj na komenu
zakuriti.
»Hoem danas za sebe in mojega bolenega gosta
monega vralva skuhati, Herkalovi mi je dal
prav ozdravivnega leka", tako govori inoši, med
tem, ko je ta na komenu kuril.
Knez pristavi lonek, in rez kratek as poklie
slugo velivši mu ašico aja nesti svojemu gostu.
Ljudevit niesar zlobnega neslute izpije a-
šico, in za dve uri izdihne dušico.
Gerdi knez Ljudemisel ga je sam
zibalo v globokem spanji.
os trup il.
Samo knez L j u d e m i s e 1 ni mogel spati, zniirajje
akal na svojega inoša in kmeta Herkalovia. L j u d e m i s e I pa je sam nemškemu cesarji na
Sluge so mogli za gradom truplo pokopati. —
konec
jesenske dobe leta 823 oznanil, da Ljudevita ni
ve med živimi.
29