vodnikovspomenik00vodn

I
ceno
t
Franc Bradaška:
Kaj je Slovane o\ eralo,
da niso do svojemu
množtvu primerjene moi dospeli?
'I^be znano je, da so Slovani mod curopejskimi narodi
eden naj mnogobrojnijih ter da se z Germani in
Romani v posestev Europe dele; obe znano je tudi,
da so si Slovani le v ruski deržavi samoslolno politino
življenje ohranili. Znano je ravno tako vsakemu,
ki le kolikaj o zfrodovini ve, da tudi Rusia ne gospoduje
ravno dolgo; znano bo vsakemu, kteri je o
Slovanih kaj bral, da so posedovali nekdaj kraje, v
kterih dandanašnji le še neklera imena na slovanski
narod opominjajo; vedel bo skor vsaki bravec naših
»Novic«, da so tudi Slovani svoje deržave imeli, der-
ki so pa za tadanje ase med moneje evropejske deržave
spadale. Ako lovek vse to premišljuje, ako
se Slovani od svojih nekdanjih zapadnih mej v sredi
današnjih nemških deželii, od Labe in Šale, da samo
stanovitne meje omenim, proti izhodu izgubili; ako
veidel neslovanskih deržav nahiija: nemore vprašanju
ognili se: Zakaj so se slovanske meje tako skerile"?
zakaj se njihove mone deržave niso obderžale in
enako drugim k veji sili razvile? V odgovoru na ta
vprašanja je zapopaden odgovor na vprašanje, ki ga
nadpis priijoega sestavka zaderžuje.
Mnogo je vzrokov propasti Slovanov in razne so
razmere in okolnosti, ki so njihovo nesreo budile in
gojile. Da bomo jasneje omenjene vzroke in okolnosti
premišljevati mogli, bomo to razpravo razdelili
poleg strani, poleg kterih se narodi v obe opisujejo.
Poglejmo pervo po njih stanovanjih in potem,
kar je s stanovanjem ozko sklenjeno in mnogo dolo-
;
po zemlji prebivanja, po navadnem življenju in
njegovih opravilih.
Zemlja, ki so jo Slovani deloma že morebiti
davno pred asom, s kterim se njihova zgodovina
Aave, ki se sicer s sedanjo Rusio primerjati ne morejo, prienja, posedovali, deloma pa v 6. in 7. veku po
Kristusu v vlast vzeli,
se razprostira med jadranskim
in blatnim morjem; po planjavah in ravninah med tirna
pregledovaje zendjovid Europe zapazi, kako dale so morjema seje slovanski narod od izhoda proti zahodu
razširjal. Ta zemlja, posebno od Karpatov do blatnega
morja pa je za poljodelslvo kaj prikladna; pokrila
je z debelo persljo in nikjer se nima njeni obde-
nekdaj silne slovanske deržave le kot pokrajne drugih lovavec s posebnimi težavami bojevati. Ako še pomislimo,
da je, kar se tajiti ne da, že narava Slovane
bolj h poljedelstvu nagibala; da je njihovo celo bitje
bolj na mirno, stanovitno ratarstvo, kot na nemirni
lov, na šumei kervavi boj ali na nestanovitno pastirstvo
jih sklanjalo, tako, da so se tudi v goratih, manj
rodovitnih krajih, klere so sploh le redko in bolj