vodnikovspomenik00vodn

:
i
;
De
\ ter
I
Popoldne
Bere
I
:
:
:
:
:
lih
35
„Kriijiisko Jlodrine /.alovanji' nad sinortjo Marije kako lepo resnico za življenje; na pr
Terezije, cesarice«, v enakem ptujem posiljenem februarja in aprila
(lahii; zopet »Zadovoljni Krajnec«, pesem že vsa v
slovenskem duhu po svoji pervi podobi; zaenja se:
'
Men sonce iz straže hrovatske gor pride,
In na Koratanu za hribe zaide;
Iz burjo me Stajerc po zimi hladi, i
Iz jugom mi Lah po let elo poti.
Se je ondi pesem „KIek«, povest o shodu aravnic
na tej slovei vražarski gori; kaže se, da iukaj
Pegaz ni hotel nositi pesnika, skorej mu je ostala za
ježo le aravnina — metla. Kmalo je dobil Vodnik
spodbudovavca, presojevavca in podpornika v svojih
poetkih; baron Žiga Cojz je pripomogel, da je
Vodnik to bil, za esar voljo slavi; na pesem „Zadovoljnega
Krajnca« pa je iskerfii rodoljub opiral upanje
Bolj bodi pridna po zimi predica.
Dalj bo rožlala pod pavcom petica.
Jablane, hruške in druge epe,
napisa
Cepi v mladosti za stare zobe.
V pratiki je prišla pervikrat na svetlo tudi pesem
„Na moje rojake«, pozneje prekeršena „Draniilo«;
zaenja se
Kranjc,
tvoja dežela je zdrava.
Za pridne nje lega naj prava.
Ve kakor sto ogovorov, piše v nekem listu baron
svoje zastran našega pesnika.
Tej pesmi nasproti se je ondi ludi narpred bralo
V veliki pratiki, ki jo je izdajal v letih 1793 do šaljivo in humoristino vošilo v „Novo leto«:
1797, je Vodnik rad pristavljal kaj pesniski'ga k Navada je vosit nov leto priti
podunim stvarem. Tu so nar pred Zastavice ali Alj res, alj z jezikom, mora se striti.
Vganjke, med kterimi so nektere prav izverstne, g i^j^^ ^^g^ j^ Vodnik zael izdajati „Novice Ljubljanske«;
enake iskricam pesniškim, na pr. zastavice od
tudi po tej poti se je trudil poduka pripra-
svedra, sita, konjka
viti svojemu narodu. Za »Predgovor« je pridjal pervemu
Moram po kaje zvit
listu pesmico, v kteri govori, kaj bodo »Novice
Pot ojstroglavcu storit.
Ljubljanske« pripovedovale
Vse je odperto, vse je prebito,
Lano, prederto, zmirom pa sito.
Dve glavi, dve roki, šest nog,
Pektajo po štirih okrog.
Druge zopet polne bistroumnosti, na pr. zastavici od
bukev, od knjižnega molja ;
Bela poljska planjava.
Žito sama ernjava;
Memo gre, kdor ne ve.
V bukvah tiim,
Cojz,
imajo moi poslednje verstice
Lenega aka stergan rokal,
Paljca beraška, prazen bokal.
Alj pamet imajo
Po svetu kaj ve,
Alj drujga kaj znajo.
Ko hruške le pe.
Sledee leta so „Novice« v zaetku prinašale kratke
,>Vošila za novo leto«, v bolj šaljivi podobi, na pr.
!
pervo
b' zlomil si glavo.
Kaj vošit ne veni;
Vlan tlail sem travo,
Se letos jo grem.
Se ni ne uim. Kar je bil Vodnik v letih 1780 do 1806 zložil sloven-
Dalje so ondi »Napisi za mesce«, dvojni. Eni obse-
gajo vremenske prerokovanja po stari šegi, pa pri-
djane pri vsakem humorisline opazke, na pr. že pervi
za januarja :
Ak Vincenca soince pee,
Pravo vince zazori;
Rad po cviek oštir tee.
Da le
mošna zabliši.
Eni pa se ozirajo na naravne prikazni, ali na loveške
i
opravila v vsakterem mescu, in od tod posnemajo
|
sl^ih peseni in deloma, pa sem ter (je razglasil, je v
'ed' ^806 dal na svetlo, zbrano v male bukvice, pod
naslonom: »Pesmi za pokušnjo." V tej nabirki se
berejo pesmi, ki so že spredaj imenovane, pa so sem
tje tudi prenar(jene; na pr. »Zadovoljni Krajnec«:
Od straže hrovaške
Gor soince mi pride,
U nograde laške
zaide
dalje se spev »Verša«, v kterem se perviki
4
za
.^^*