vodnikovspomenik00vodn

!
;
!
— 252
„„Kako bi ne žaFvalo,
Ker vse zgubim,
Kar le dobim,
Kar dragega se m' dalo !««
»»Ljubezen še le vnela
U men' žari
Kot plam gori,
Pa vže mi je odvzeta!««
»Serdce predrago, milo
Ne žali se.
Ne teži me,
Ljubav še boš dobilo!« —
Tolažbo zapomnilo
Si serdce je
In kmalo se
Prejasno razvedrilo.
Spet polno je Ijubavi,
Nja iskrice
Pa ne žare
Devici, nego — Slavi.
Hoja uteha.
Pod košatim drevjem hodim
Kamor lira me sprcliod
In še dalje v mislih blodim,
Dokler ne zapre se pot.
Grenko zdi se mi življenje
Kadar premišljujem svet,
Nja veselje so le senje
In nja up le kratek cvet!
Bloje lica so še mlade
Pa vže nosi mi obraz
Žalost, cesto v tugo pade,
Serdce, zvene lica kras —
!
Dve le mislim še besede,
Kdar iz sveta sem iztert,
Kdar na lihem zla vrag prede,
Pride mi na misel : S m e r t
V tej
pa up mi še ostane,
Zadnji, ki se nam poda;
Kdar mi skle po serdcu rane,
Se obernem na — Boga! —
U