vodnikovspomenik00vodn

;
;
:
;
;
- 176 -
Ko bo dan mladosti
Zbežal, kakor dim;
Ko bo gladko lice
Velo, kakor list;
Ko bo serce prazno;
Ko bo merzla kri:
Takrat se kesajva.
Prej se treba ni!
Pri vo«ll>
(Goethe).
Tecite, drage pesni moje!
Tje v pozabljivosti morje
Vesel naj deek vas ne poje,
Dekleta ne pojo mlade.
Od ljubice ste se glasile,
Ki v smeh ji serce je zvesto;
V vodo zapisane ste bile,
Toraj zgubite se z vodo!
Dve iitvl.
Dve utvi ste priletele
V jezero pod skalni grad;
Tam plavate družno po vodi,
Veslate v kristalni hlad.
Jaz gledam skoz okno dve utvi.
In v meni utriplje serce.
Zamišljeno v dneve pretekle
Na lice usiplje solze I
Souetje«
Lotile citer so se roke moje,
Da bi poskušal peti glase znane.
Ki ž njimi nekdaj so Italijane,
Petrarka ! veselile pesmi tvoje.
Prepeval si lepoto Lavre svoje;
Prepeval si grenke ljubezni rane:
I.
Tvoj cvet se je presadil med Slovane,
In vsim jezikom tvoja struna poje.
Pa ker je pevcem šega že nekdanja,
Da, kdor si upa spletati sonete,
Najpervo tebi, mojster, se uklanja
Tud jaz, ki bil sem grajan prejšnje ase.
Da moje pesmi so premalo vnete,
Darim zdaj ranjen tebi svoje glase.
II.
Serce vsak dan v ljubezni radost pije;
Al moja radost solncu je enaka.
Ki se prikaže iz deževnega oblaka.
In kratko uro v solzni lui sije.
Ko spet meglena mreža ga pokrije,
Polje in gozd obili dež namaka
Tako tud meni, ker me vedno aka
Po kratkem solncu žalost, solza lijo.
Ljubezen bila mi je še neznana.
In mislil sem, da v nji je zgolj veselje;
Zdaj vem, kako je grenka njena hrana.
Ne more up ml persi vzdigovati;
Zato ne smete se na dan kazati,
Na skrivnem le za njo gorite, želje!
III.
Ljubezni, ki s pogumom v persih sveti.
Morje in reka, jea ne ostraši.
Obup in žalost, smert je ne oplaši
Ne ukrote pekla prostori vneti.
Le sebi, družim noe ni verjeti;
Ne ve, kaj govore sosedje naši
Redi želje po serca sladki paši;
Mertvo je za-njo drugo vse na sveti!
Lej, taka bila je ljubezen moja!
Na tvojega serca sem terkal duri;
S zapahom, kljuem si jih zaklenila.
Jaz kri bi za-te dal bil v vsaki uri.
In ti besed si praznili se plašila —
Nikdar ne zna ljubiti duša tvoja!