vodnikovspomenik00vodn

ekli
mene;
tet
i
|
Vojšak
- 188
oznanili, da bode rad prejemal take nabirke, in jih
razglasoval po m a le in sproti.
Domorodci! v imenu slavnega našega
Vodnika na noge!
r^^
Itratkocasnice jeziIioxiiaiislie.
(Preberi poprej sprednji spis „Yodiiiku za spomin itci")
I.
Neka Metlianka je naroila nekemu Gorencu, :
naj ji pripelje o drugem senjmu deset k o p 1 e n i k o v ;
II.
Leta 1849 so si zabavljali fantje dveh vasi blizo
Ljubljane ; ti so se »bahali«, da so monejši od unih,
uni pa, da so monejši od teh. Stara navada, ki je
povsod med preprostimi ljudmi. Iz lega je bil neko
nedeljo slrašan poboj, in eden izmed njih ubit. Vsi,
ki so bili poleg, so morali v Ljubljano v preiskovavnico
C. k. deželne sodnije priti. ,>No, povej vse od
konca do kraja po pravici, kako je bilo ?» veli preiskovavni
sodnik (pokojni g. Guzeli) nekemu izmed
njih. Leta pone praviti in pove tudi te besede : „ko
so uni (fantje sosedne vasi) spet zabavljali, smo jim
nu' :
ako ne bote mirovali, bomo prišli in vam
(mernikov) t. j. pet vaganov graha. Pogodila sta vzeli tisti vaš Makorn!« - Guzeli pogleda
se, poem-J Ko Gorenec pripelje in Metlianka po-
,
jaz, ki sem zapisoval odgovore (ondaj po slov.)
Cleda, jeli »grah« lep, zakrii: »za Boga, kaj ste mi pa njega, eš, kaj je to: Makorn ali makorn'?
pripeljali, to° ni g r a ii, to je n a k o 1 j e n e c. Saj (zakaj tisti vasi se ne pravi M a k 6 r n). »Was bedeu-
Vam nisem rekla pripeljati na ko Ij ene a; dosta ga dieses Wort; ich habe es in meinem Leben nicht
1
imam ; saj smo se pogodili *) za grah !« Gorenec : gehort«, ree G. meni po nemški, da ne bi umel fant.
'
»»Šmencej, mamka, kaj ne vidite, saj je grah.«« »»Ich auch nicht,«« odgovorim. Spogledujeva se in
Ona: »Toni grah, to je nakoljenec, ne „po- misliva — misliva. Kar se mi posveti. „»AVissen
znate« "li graha?' On: »»To je pri nas na Goren- Sie,«« reem, »»was es heisst? Komorn*) soli
.kem trrah, kaj je nakoljenec, lega ne vem; les heissen, fragen Sie ihn nur.«« Kakor neverni
orahl sem Vam pripeljal, kakor sva se »zglihava» Tomaž ga poprasa G.: »Pa zakaj ste tako rekli,
(potrudila).«« Žena se »razjadi« (razjezi), tee po da jim bote vzeli njih Makorn.« »»No, tako za
pergiš« (perišfle) fažola in mu ga pomoli pod nos, »špas«, zalo ker jemljo ravno zdaj cesarski lam
oovore: „to-le je pri nas grah; to, kaj**) ste Vi doli na Ogerskem tisti Makom." »Prosim vas«,
pripeljali, la nakoljenec. Storite ž njim, »kaj« me popraša G. spel po nemški, »kako ste pa to
ete; jaz ga ne vzamem.« — Siromak Gorenec je vganili?« »»Kakor slepa kura zerno najde,«« mu
popraševafpo vsi Metliki, je li to, kar je pripeljal, odgovorim; ponevedoma sem se domishl, kako nacrrah
ali fažol. Vsi so mu rekli: »Krajnci***) robe izgovarjajo Slovenci vasih tuje (pa tudi dopravite
f a ž o 1 , mi pa g r a h.« Veliko smeha je mae) besede : g o m a z i n (gom-zin) ,
kropiva,
zavdalat) ta resnina zgodba. Malo, da se gomila (namesto: m agazin ,
kopr iva, m o-
nisla šla tožit. K srei je kupil nekdo druiri od Go- gila**). To pa spada v glasoznanstvo. Po lem
renca to, kar je pripeljal tako, da ni bil na zgubi, takem naju je rešilo iz zaderge - glasoznanstvo.
Vendar se ni mo-el Metlianom naudili, »kako da D a j e t u d i v d r u g
i h e j
z i k i h p o r a z-
morejo tako neumni biti, da pravijo fažolu g r a h - n h k I r a i i j h besed d v oj e g a i p o m e n a,
grahu pa nakoljenec. To je narobe svet!«- »aj poterdi 3. in 4. kr a t k o asm ca.
tako je djal in šel ves serdit »tod tam«.
*) Beli Kranjci so izgubili dvobroj (dual) skoro do cela.
II|_
iz Zgornje Avstrije (Nemec) omedli na
**) Namesto „kar."
pQjy [^ j;g zo-rudi. Polivali so ga z merzlo vodo,
***, Primeri .,pajn", .,kojn". namesto- panj, konj. Tukaj naj
j^,^,^,^. .^ „g ^^..^^ astnik (oficir) Stopi k njemU iu mU
tudi povem, da pravno Beli krani ci Lernim Kra nj- ^ .
com sploh le ..Krajno"; samo kedar treba razlike, pra- V,li, naj vstane; mOZ pa odgOVOri
: »! mag ml.«
vijo: „mi smo beli Krajnci, zato ker se belo nosimo^ »»Waruin denn nicht "?«« „1 mag hali nit.« Casldrugi,
ki se erno nosijo, so pa emi Krajnci."
t) Za v dat i kaj, verursachen; namesto zavdati komu (ver- *) Po slov. Komarn(o).
giflen), pravijo tudi: otrovati koga; otrov (Gill). **) Starostov. „mogjla."