vodnikovspomenik00vodn

;
^i^^^
27 -
Da motil ne bode
Evrope kdo ve.
Polom kratka speva „Šole spet estrajške I. 1814«:
Franciškova senca
Spet sprejme Slovenca.
In „Zdru7.enci 1. 1813 — 1815«:
Se vitez bojuje
Ne lahko še tak,
Ga združen strahuje
Evropin vojak.
Naj bi [la kdo terdil, da ti spevi niso bili izvirek
resninega .sernega obutka,
bere naj pesem, ki ima
napis »Ilirija zveliana«, in poprej zapomni, kar je
Vodnik konec latinske prestave »Ilirije oživljene« z
lastno roko zapisal;
»Nota. »Illyriam rcdivivam« sequetur
„Illyria magnificata«, ceu antithesis, jam
t um concepta in mente poetae, in laudem
ejus, qui linguam excoli juberet slovenicam,
atque gentem erudiri, quod fecit Franciscus.
Nomen car min is erif: »Slovenija zveliana.«
Vodnik m. p.
Opomnili pa se mora, da ta pesem se nahaja v
dvojnem zadosti razlinim izdelku; krajši in pervotni
izdelek sledi tukaj cel, ker še ni nikjer natisnjen.
Ilirija zveliana.
—^—
Iz Dunaja klie:
Ilirija
vstan!
Zvelianja tebi
Napoil je dan.
Po starih pravicah
Prejemi oblast,
In starmu jeziku
Ovarovaj ast.
Mat stara Slovenja
Se komaj zave;
V oeh ji
vesele
Igrajo solze.
Kdo isla moj jezik.
Kdo zove me mat
Ga hoem oeta
Alj sina jmenvat.
Cez lastne sneznike
Po traku voda.
Junake sim svoje
Peljala nekda.
Po hribih,
po dolih
Razširjan njih rod
Presegnil je slavni
Donavini prod.
Vindisa, Vindona
Slovenske ste ble;
Na Nemcih Slovencu
Je Vindec ime.
Tam vedno zidali
Habsburški so grad;
Tu prosto vozili
Do morja zaklad.
O mejah hrovaških
Prot Turkom na bran,
Nezdavno sirahovali
Belgradski divan.
Od starega debla
Kdo e me loil,
Dok sila
francoska
Ni mogla odbit.
Podsolnnik ne sebi
Ne meni ni zvest;
Razmeta, razgraja,
Vse stare pod pest.
Ne misli mi bili
Ne oe ne kralj.
Za deteta svoje
Se serce mi vžalj.
Na glas sem mu pela
Rimljanov zapad;
Gluhej pa ni terme,
Ko viteški glad.
Sem pela; »Jez perstan '
Evropini bom«;
Ne da me nevesti.
Se vdere na lom.
Kar stane od burje
Osvetni vihar,
Evropa enako
Veljkana udar.
i^^^