vodnikovspomenik00vodn

nega
ni
paila,
voril
tarja,
Vodnikovih.
v
^ii^
jezik; oni so namre Slovenci, inu korenina, od vas je bila veji psirt lesena, s slnmnalimi strehami
kalire so naši oaki rojeni. Dale uni kraj Donave vsa pokrila« i. f. d. — V 16. lislu beremo od
so se zasedili, inu poasi lescm stegvali, dokler je novih mesnic v Lublani; »amsterdamske v Holandi
nar krajni rod na kraj laške dežele perderl, inu so ravno take kakor te; one so prostorne, svetle,
tukaj se naselil ter deželo imenoval Krajno. Zdaj edne inu oisene, pod eno streho. Kupvalci stoje
vidimo z omi, kakišne mogone inu velike brate v sredi pozidanja pod streho v veliki s kamnani
mi po sveli imamo, kalirl so naš slovenski jezik flašlrani veži. Kir vole pobijajo, so z dilami povselej
ist ohranili. Proli lelini se imamo bližati, krite tla v Lublanco nagnene; kakor hitro so voli
kadarkol oemo jezik istiti. Pa se tudi od njih pobili in zaklani se tla lahko naglo v Lublanco
uili, kadar je treba deželo pred sovražnikam oplaknejo, vsaka ženska lohka z zidanimi evlji
branili. Ako oni silno dale prideo, zakaj bi mi notri gre. Jlesnice le so za denarje lublanske visi
tukaj blizo ne pomagali, se sovražniku zoperstaviti? gosposke naredene skoz Šemerla, cesarskega di-
Ponedelek SO zadni Rusi dalej odlod marširali. rektorja od cesla, vode inu družica deželnio-a pre-
Zadni vlak je vodil obrist Karlov. Moji bravci kopvanja. V kratkim bo še ena mesnica za malo
bodo radi slišali kaj ve od teh Rusov. Vsi šlirji živino napravlena.« — V ravno tem listu nam Vodnik
vlaki znesejo en regiment lovcov, tri regimente pove, da »veliki pondelik je bil boj v Gradiši med
pešcov, tri bataljone grenaterjev, eno kompanijo žnidarji inu šribarji; velikonono nedelo je en
jezdnih ariilerislov, inu šliri peš, nekaj lopalarjov žnidar umeri inu eden na smerlui posteli leži, cniga
inu dva polka Kazakov. Kazaki so od vode Don, šribarja je bolj na rotovž zaperl inu še en drun-i
kalira v erno morje tee inu Europo od Azie loi.
|
pokorni hiši ali cuhthausi v železji lei.« (Kteri
Kar zaslopili morem, se oni zato Kazaki imenu- »šribarji« so pa li bili ?). V 39. listu beremo
jeo, ker v kazen na vojsko gredo. Namre oni novico iz Duneja : „Juri Veha (ne Ven-a") Krajno
sami sebi ne pravio Kosak, temu Kazak.« iz Moravske fare, major per bombarderjih je od
Ceterli in zadnji teaj (leta 1800) je poln svillega Cesarja povišan za barona; desHh kmevojskinih
popisov. „Rus je spet oblubil nam soldate tiškiga slami se je vuner dobro obnašal uene
k pomoi dajati^- skortj bodo tudi ti zaeli. Bo pa bukve od merjenja pisal, inu skuz le stvari milost
le ruk in pomik, da bo joj!« — beremo v 3. lislu. pred Cesarjam zaslužd. Majnši šole je slišal v Lub-
— V 13. listu kaj lepo priporoa kamnato soTlani, polle pa na Duneji se dalej prebrisal.« —
za živino, in sicer takole: „Sol nima masti v sebi, Povem še, da „Novice« vseh šlerih teajev so
ne olja; zatorej ni sicer za rejo; al sol je dobra prinašale žilno ceno na tergu lubljanskem,
za želodec, pomaga cerali, razdeluje maslne in suhe iipenik merliev v Ljubljani in pa naznanek loledele,
kalire klaja v sebi ima; sluri v želodci dober rije ljubljanske in araške.
sok inu v kravjih vimenih sladko mleko; živina po' In tako sem v kratkem posnel obseg „Novic«
soli rada pije, rada j, preždvekje, laglaj blato
,
astiti bravci moji, klerim niso
spuša. Sol varje pred gnilobo, prežene gliste, žival biL' poprej znane, ker se le redko kje cele nahabol
rasle inu je veseliši, se dobro redi. Ako živina jajn, lahko sedaj sami sodijo, kako mieno na vsako
soli nima, se je rada prime kužna bolezen.« — Iz .siran je lo Vodnikovo delo.
IS. lista zvemo, da je 4. dan malega travna 1800, () jeziku »Novincm« ne bom na drobno go-
Tcrnovo per Lublani pogorelo; „ez 70 hiš je v
,
in se ne vsedal na visoki stol jezinega rešepepelii,
zraven luili zgorna cegelnica ; le nekaj mai
da bi oilal slovniške pogreške in germanizme,
liga temnatih ali velbanih hiš je ostalo; cerkovna ker pomislili
I je treba, da pisane so bile »Novice« v
sireha je vsa izgorela, vsi zgonovi so poškodovni unem stoletji, ko seje
I mili materinšini godilo najhuje,
m bodo mogli prelili bili; noiri po cerkvi je vse ko se je slovenšina edalje bolj po pUijem ravnala in
|
potergano inu polomleno; lo so sturili ludje iz dobre posebno po
; nemških oblikah, in ko se skor
volje, ki so jo ohranili olli; farovž ni pogorel, on
j
se je veci pari sam ob\aroval, zaKaj vogen je bil
|
lak, de ni bilo mogoe inu varno ga dosti gasiti,
i
8u dva dni potem je v pogoreliši lalelo, zakaj cela
i
pisalo še ni drugega kot molitvene knjige v
jeziku našem. Pa moan se je mogel utili, kdor
se je o taki dobi lolil asnika in še celo politiasnika,
v ktereni je treba pisali v tako raz
5-