vodnikovspomenik00vodn

nega
V
Narod
—
d
'
in
:
— 222 —
J a rop I lik .slopi pri'(l f^vcllcgii cestarja in go- Na sredini polja stoji bdi šalor liorvatskcga \ajvori
ovako
voiic, in okoli njega stojijo hrabri knezevi in županje.
„Svetla krona, mogoni cesar! Prinesemo Ti „Tukaj nje poakajmo«, ree vajvoda Ljudebratinski
pozdrav od slavnega vajvoda liorvatskcga v i t. »Horvati so dobri jahai, in le s konjenišlvom
Lj II de vi t a Tvojega mogonega nKJaša na iztoku bodeino premagali svoje vragove. Vsaki naj bode lev
Tvojega velikega cesarstva. Mi ž.ivimo, kakor mirni na svojem mestu in „Sloboda« naše geslo.«
sosedje, ali mejni Tvoj grof friulski K a d o 1 a us dela Na Vidovo leta 819 je sobice isto kervavo prizmiraj
nepokoj, dopuša svojim ljudem, da hodijo plavalo na obnebje. — Vse je bilo preplašeno. — Od
prek meje Tvojega cesarstva, in lam |)Ienijo; — naše zapada sem po cesti, ktera iz Tersta derži, se je
ženske in device odpelajo za utišenje svojih slast me- gibala nemška vojska, ktero je cesar iz llalie
senih. Ako nebode Tvoja pravinost skerbila za mir, po.slal, naj pokori pravicoljubee Horvate,
in kazila prederznega grofa, ter si bodemo pravico „Sloboda! Sloboda !« zadoni po širokem polji
'
z našimi britkimi ordami iskali.« — hrabri Horvati planejo kakor gladni levi na so-
Cesarja so te snielne besede ostro piknole, ker vražnike. Zane se kervav boj, in pervlje, kakor
ni bil navajen poslušati takšnih glasov. Poznati mu seje soince bilo poslovilo, so Horvalje slali kol zniabilo
na licu, da mu niso se dojiadle smelne besede govavci na primorskem polji. Duhovniki so peli pred
svobodoljubeih Horvatav. Vendar uui nobena huda altari zahvalne pesmi, in narod je krikal ino vikal
beseda ne izsmukne ez ustnice, marve poslancom celo no: „Slava vi težkemu vajovdi Ljuobljubi,
da bode skerbel za mir. —
j
Naši junaci se podajo sopet v svojo domovino
e v i t u !«
in na Petrovo jih pozdravi malo in veliko z glasnim H.
„Z i v i o« v staroslavnem S i s k u. —
3. Na vsih Svetcov dan prijaše velika truma „Mercine, mercine horvatske !« — tako je klel
naroda v Sisek. Svetli vojvoda gleda skoz visoki mejni grof friulski Kadolaus v svoji dvorani v
prozor, in ko narod zagleda, stopi hiiro na balkon Cividadu. U bedro mu je bila zaletela sulica horsvoje
palae. vatskega junaka v poslednji vojski, ktere je on bil
„Junaci'. kaj je vaša volja"? Od klere strani poveljnik — in hudo je skelela rana.
pridete?« „Hu, ko me zebe, odejte me, odejte — ali ne
„„Pokolpjani smo, in prišli smo se potožit — ne — denite pre odejo — prevroe mi je« —
Bogu in Vam svetli vajvoda, da nemški vitezi so tako je blodil — že smerti blizo — ranjeni grof
vera spet plenili v Tvoji zemlji. Grad starega kneza Kadolaus. Petelin zapoje v bližnjem hlevu. „Za-
Br animira je zapalil nemški grof Thegan, in kolite mi žival, da se mi nebode posmehovala —
nui ukradel ljubo herko — diko starega kneza — pa akaj, akaj hrovalska derhal, ko ozdravim bom
ktera je lepša kakor svetla danica. Pomagaj nam, ti nasadil velik vert samih visokih vešal.« —
privoli nam, da smemo brusiti kose, in nje kazniti Soince spet pomoli svojo rumeno liice — Kaza
to zlobo.«« dolaus pa izpusti svojo dušico. —
„Polerpite še malo junaci, kadar bode zapela V Cividadu pojejo celi dan po cirkvah žalostne
kukavica, verujte mi, da so njihove plea že obu- pesmi, in drugi dan nesejo sjajni vitezi polamane
tile me horvatski«, poteši narod vojvoda Ljudevit. kosti mogonega, prevzetnega mejnega grofa friul-
Ljudstvo se poda na svoj dom, in svetli vajvoda skega — v hladno krilo matere erne zendje. —
še piše oni dan pismo do nemškega cesarja, naj ga, Cesar postavi na mesto Kadolausa za mejker
niesar ni storil za zderžanje mira in ni konca grofa — Baldericha.
i
napravil grozovitneni vladanji Kadolausa, na staroslavni Sisek prileti glas, daje Ka-
i
bojnem polji poaka, ko junak junaka. dolaus umeri. Svetli vajvoda da na turen belo
4. V poletji 819 sloji na primorskem polji silna zastavo obesiti in g:lasuik oznanuje po mestu za
vojska. Sulice se bliskajo po dnevi, kakor zvezdice
j
Horvate veselo vest.
po noi, in kadar soince se je skrilo za planine, se i pleše na zeleni trati svoj radostni ples
i
po bližnjih gorah zasvetijo žarei ognji. in evo svetlega vajvoda med njim.