vodnikovspomenik00vodn

212
Vodnikova palica in pa klobuk.
»V ešnje so šli«'«, mu hišnik
J,
pravi, ki bi
bil tudi rad za njimi šel, e bi si bil le upal.
Ucencom dnbtr oco bili, uitelju lepši hvalo
(laja in šolcoiu bolj koristi, kakor jih po beriško
sirahovati. Prevelika dobrota ucenikova sicer lehko
kaj zamudi — prehuda ojsirola pa mladim sercom
škerbine naredi, ki se težko pobrusijo, dokler se
zamuda, e ni prehuda, pozneje rada popravi. Ta
resnica bila je Vodniku vodilo, ktero sim zvedel
po nekem njegovih uencov v lini pripovedki.
Bilo je poleti in ravno ešnje zrele ; vroina
je pripekcla, in peto.solconi je bilo presitno se v
„Ta je pa vender le predomaa!« rajnki Vodnik
veli: »Pojdi, in jih v šolo priliraj!«
„„Pa me ne ubogajo,«« mu hišnik ree.
„Vzemi mojo palico v roke, in deni moj klobuk
na glavo; bom videl, ali te bodo ubogali, ali
pa ne.«
Vgledati palico in klobuk svojega aslitega
Vodnika je bilo šolconi resnica in smeh. Popustijo
ešnje in se povernejo svojega uitelja za toliko
skerbneje poslušat.
Blagor mu, kogar iz mladih nog strah varuje,
šoli potili, kjer je rsijnki Vodnik poasno, toda
edno uil. Eden za drugim se ešnjoljubi iz šole
pomuzajo ;
poslednje sam Vodnik in pa njegov hišnik
(familias) ostaneta.
„|{amo so pa šlerkovci?« Vodnik šolskega
hišnika popraša.
in spoštovanje uiteljev vodi ; blagor pa tudi uitelju,
kterega se uenci boje, pa tudi spoštujejo kakor
oeta. Strah pred uenikoni po malem mine, poslovanje
se v Ijubezin in hvaležnost premeni,
ter ostane,
naj si ravno uenika med uenci ve ni, kakor ti
kažeta rajnega Vodnika palica in klobuk.