vodnikovspomenik00vodn

Vijanski (^Puhneistev^ Janko:
Zgodovinski odlomeii in pesmi.
Zgfodovinski odlomek.
^ipreški z,2:oilovinar Prokop in carigraški patriarh
Folij, pa tudi HciriiolJ od starodavnih Slovanov pravijo,
da so bili krotko ljudstvo, ki jo mir, poljodclslvo,
živinorejo, navadne opravila in rokodelstvo
nar bolj ljubilo, razun Vilcov in Obodritov, koji
so v severnozahodnih krajih nud rekami Laba in
Odora na bregovih morja živeli in si mesto „Retra«
sozidali.
Bivali so starodavni Slovani po koah ali kolibah
naredjenih iz tesanega lesa in so se oblaili
v dolgo obleko, kojo so eslo prevezovali krasnim
pasom. Na nogah so imeli tako imenovane „krpce.«
Živeli so od poljskih pridelkov, od jedil iz moke in
od „hleba«, ktero slovo so Gothi posneli in v
»chlaib« spremenili in še danes imajo Nemci gotiko
besedo „Laib.« Ravno tako je prišla beseda »plug«
od Slovanov k Nemcom in se pri njih sprcobernila
v »Pflug.« „Med« ali „ni i o d«, ,>ol« ali „p i v o«
sta bila od nekada nar ljubša pijaa Slovanov.
Od pervih dob so vže imeli Slovani živo, gibno
domišljivost ali fantazijo in vže od pervih dob so
veliko in posebno ljubezen do petja, godbe,
plesa ali raja imeli, kar je še današnjem Slovanom
ostalo. Peli so o marsikterih reeh, kakor:
o Ijubavi, žcnitvi, prijateljstvu, piru, in o oddaljenih,
o vmerlih ali v boju ostalih i. t. d.
Cesti se gostoljubnost Slovanov in njihove
prostodušne, brezzlobne misli, vendar se graja njihova
vzajemna nesloga in osvetivnost,
ktera je pri Jugoslovanih celo v kervavo osveto se
spremenila. Pa krivino se jim oita Ijutost, zvijaa
in zatuhnjenost, koje slovanski znaaj ne pozna.
Samo za povrabo so se asi svojim roparskem
sosedom Ijute pokazali. Ah so starodavni Slovani
po ve žen imeli, se ne da za gotovo izrei, gotovo
pa je, da so si knezi in imenitni po ve žen jemali.
— —e/aSSSK/a-^
Serdce vtolažeuo.
„Povej mi serdce liižno,
Kaj te boli
Kaj v tebi skli"? —
Ne moli mi tak' sužno!«
»Cmii pa tako žaluješ '?
Obdaja te
Prekrasno vse,
Zakaj se ne radiiješ?«