vodnikovspomenik00vodn

w
Pr. Levstik:
Pesmi.
^e/36S£)e/3-
Mciiiškn cerkev.
tSr li innihih v Ljubljani je maš najve
Ko zora strelio cerkveno zlali,
Ze vabi in klenka in že zvoni;
Pa maše bero se, da poldne je prec.
Pri mnihih prijaznost je doma,
Po zimi gorko je, po letu hladno.
In Ije dekleta najraje gredo,
Kar koli jih zalo mesto ima.
Zavijem tjekaj lud jaz en dan.
Ko ravno je brala se maša ljudem.
Na kleri strani že ve ne vem
V lepoto blagodejno vtopljen,
Nebeških udov gledal sem rast.
Obraza cveteega skrivno oblast;
Oh gledal sem, bil sem vanjo zgubljen.
A kader presveto djanje mini.
Med gosto je trumo zgubila se,
Pred mano je naglo skrila se;
Ve niso je vidile moje oi.
K menihom iskat sem hodil mirii;
K menihom sem hodil sleherni dan,-
Oziral se v levo in desno stran.
Al žalosten vraal se vedno domu.
Duiiajsh.1 vert.
Jaz menim, da leva je bila stran.
Pri maši klealo je nniogo ljudi
Pri maši je bilo žen in deklet
Al ena, vsih druzih najzalji cvet,
Le ena kupila je moje oi.
Po Dunaji vertov je lepih dovolj
Po vertih so drevja hladne verste
Med drevjem podobe kamnite stoje.
Po ribnikih plavajo ribice zgolj.
Kar koli sem ženskih tu in doma.
Kar vidil sem deklic, kar živim,
Gotovo se laži ne bojim,
Ce reem: najlepša bila jo ta!
Po Dunajskih vertih ljudi je dovolj,
Bogatih, zalih, gosposkih ljudi
Veselje iz lepih jim sije oi;
Tam išejo kratkega asa najbolj.
R,
>^