vodnikovspomenik00vodn

i»:y'
^^
- 241
Lrpi cvi't veselja
Se je ves posušil,
Zalo rasi mu sevra
Vihr je zadušil.
Grenka zel ostala
Samo je zelena,
Brilka toga rase
Kakor pomlajena.
Prišla sem od sevra
Sova je do juga,
Ljubega prevzela
Mi je dela druga.
Kakor je zapela
Me je sprelelelo,
Skoz ušesa v srce
Me je zabolelo.
Prej sem jaz ti pela,
Za ves svet s' oglušal,
Zdaj ti ona poje.
Kaj bi ne poslušal?
Nisem nevošljiva,
Nisem ti zavidna,
Saj je ona lepa,
Saj je zalovidna.
Nje rtiti neem.
Tebe ne bom klela.
Saj ne vem zakiij bi
Vama zlo želela.
Ona razžalila
Mene ni nikoli,
In ti bil zivlenje
Moje si po poli.
Bog ti daj vse dobro.
Stokrat ti povrni
Mene pa ti, zemlja,
V rno skor ogrni.
Ino na gomili
V družbi rožmarina
Cvetke poženite
Grenkega pelina.
Minula je nebeškega obraza
Za dušo mojo glorija dekliška.
Ko zveniia je roža nje deviška
Poparjena od slane in od mraza.
Ni ve do srca bilo ni prelaza
Za vero v ženske, žila mi pesniška
Dobila ni za krasni spol poviška,
Saj za nasprolnost bilo ni dokaza.
Pohvali neki Giges mi soprogo
Da lepša ko na truplu je na duši.
Da ednost nje je stolp nemožen pasti.
In že naganjalo uzrokov mnogo
Me peli znova je o ženski asti,
Kar pade stolp in se pred mene zruši.
8.
Ona.
Ali vidiš tam na produ Drave
V sredi gline zraven kamna kamen?
Trd je kremen, trde je sostave.
Al ni mrtev, žilja hrani plamen.
Tvoje srce pa je kremen trši,
Naj ga krese kakor koli hoe,
Ni iz njega, ni se ne izkrši.
Ni dobiti iskrice mogoe.
Jaz.
Lepa roža, drago moje zlato,
Srce moje že bi iskre dalo
e bi pravo prišlo na nj kresalo.
Že je bilo še preve iskrato.
Ali vaše, dele ve, netilo
Je prevekrat iskre pogasilo.
9.
Ona.
Na, pokusi grozdi muškatela.
Jagoda se taka sladko hrusta.
Ustna bo se z ustnico sprijela.
Na poljubek so zavlekle usta.